Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
Kaj mora vsebovati vloga, v obravnavnem primeru izhaja iz 13. točke Javnega razpisa, in sicer med drugim tudi obvezne priloge k prijavnim obrazcem, natisnjene na papirju (druga alineja drugega odstavka), med katerimi sta v prijavnem obrazcu navedeni fotokopiji dveh medijskih odzivov o njenem delu na razpisanem področju v obdobju 2014-2017. Sodišče presoja, da z opisano ureditvijo vsebine vloge ne določa besedilo javnega razpisa, kot je to določeno v citirani določbi osme alineje prvega odstavka 114. člena ZUJIK, pač pa prijavni obrazec. Za kaj takega pa zakon ne daje podlage.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (2007) člen 25, 26.
neposredna plačila v kmetijstvu - znižanje izplačila - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ob povzeti pripombi tožnika, dani že na zapisnik pri pregledu, bi moral organ še pred izdajo odločbe tožnika, bodisi seznaniti z nameravano odločitvijo in mu dati možnost, da se o tem izjavi, bodisi ga pozvati, da svojo izjavo, dano na zapisnik, pojasni, če je bila ta za organ nejasna, pri čemer pa bi se po oceni sodišča že iz te izjave lahko dalo sklepati, da do kršitve ni prišlo. Ker organ tako ni postopal, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
javni razpis - prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Zaradi pomanjkljive opredelitve vsebine tožnikove storitve je posledično pavšalen zaključek toženke, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, obenem pa tudi neobrazložen. Namreč v zvezi z nasičenostjo trga, tudi kolikor gre le za tematski program zabave, toženka razen trditve, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, ni navedla nobenih konkretnih podatkov.
ZZ člen 36, 36/2. ZRPSJ člen 21, 21/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Iz določb ZZ in ZRPSJ izhaja, da je za imenovanje direktorja javnega zavoda Park Škocjanske jame pristojna vlada. Tožniku poslano obvestilo o izidu javnega razpisa oziroma priloženi sklep sveta javnega zavoda o izbiri kandidata, ki se vladi šele predlaga za imenovanje, zato ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče sprožiti upravni spor oziroma na podlagi katerega bi (že) bilo mogoče zahtevati sodno varstvo.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
V izpodbijani odločbi je navedba razlogov, odločilnih za presojo novo predloženih dokazov, odločilnih za presojo, ali je tožnik že pred oddajo vloge kupil vozilo, v celoti izostala, kljub nespornemu dejstvu, da jih je toženka prejela, saj jih v odločbi primeroma našteva. Ker iz navedenega obrazložitev odločbe ne zadosti standardu obrazloženosti iz 214. člena ZUP, se odločbe ne da preizkusiti.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - pravnomočnost vloge - izjema od pravila
Glede na vsebino javnega razpisa je za pridobitev sredstev relevantno zgolj to, kdaj je bila vloga oddana in ali so se dela začela po tem datumu. Drugačna razlaga tega predpisa sploh ni mogoča, saj je njegova dikcija povsem jasna. S tem, ko se določba brez izjeme uporablja tako, kot se glasi, pa je zagotovljeno eno od pomembnih načel postopkov javnih razpisov, tj., da mora biti vsem prijavljenim zagotovljeno, da sodelujejo v postopku javnega razpisa pod enakimi pogoji in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa
javni razpis - oddaja v najem - slikarski atelje - sklenitev pogodbe
Iz izpodbijane odločbe, glede na materialnopravne določbe oziroma pogoje Javnega razpisa, ni razvidno, kaj je utemeljevalo odločitev toženke, da zavrne tožnikovo vlogo. V izpodbijani odločbi se sicer sklicuje na to, da je tožnik v prijavi sam izpostavil, da za svoje delo potrebuje prostor velikosti najmanj 100 m², ne navede pa, da bi bila takšna navedba želene velikosti prostora v predmetnem Javnem razpisu zahtevana oziroma da bi bil organ, ki odloča o vlogah v predmetnem postopku, vezan na takšno navedbo. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožnika, glede na takšno navedbo v njegovi vlogi, v postopku pred odločitvijo o oddaji umetniških ateljejev v najem pozvala, da se o njej, glede na ugotovitve komisije v zvezi s prijavami oziroma glede na prednostno listo, izjavi.
Tožnik v tožbi tudi utemeljeno opozarja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, s katero odločbo je bil prvouvrščenemu prijavitelju C.C. dodeljen atelje na naslovu A. v Ljubljani, ki (očitno) sploh ni bil uvrščen na prednostno listo. Skladno s citiranimi določbami 120. člena ZUJIK ter 15. in 18. člena Pravilnika so namreč šele dokončne odločbe, izdane v zvezi z vlogami, prispelimi na Javni razpis, podlaga za sklepanje pogodb s prijavitelji.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do nepovratne finančne spodbude - datum izvedbe naložbe - zamuda roka
Izjava o zaključku naložbe in druga izjava sta različni, gre za različna obrazca, kljub temu obe kot datum zaključka naložbe navajata datum 10. 7. 2017. Težko je verjetno, da bi se tožnik in izvajalec trikrat zmotila glede datuma zaključka naložbe (na računu, na Izjavi o zaključku naložbe in na drugi Izjavi). Glede na navedeno in glede na določila Javnega razpisa, ki določajo, da se za datum izvedbe naložbe praviloma upošteva datum izdaje računa, drug datum pa le, če je razviden iz podatkov na računu ali iz drugih verodostojnih listin, ki jih je potrebno predložiti ob zaključku naložbe, tudi ni bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Sodišče kot nesporno ugotavlja, da sta oba prijavitelja na predmetni javni razpis, torej tožeča stranka in stranka z interesom, na podlagi seštevka točk po posameznih merilih zbrala enako število točk. Tako je tožena stranka v skladu s šestim odstavkom 3. člena Uredbe z dopisom z dne 6. 9. 2017 oba vlagatelja pozvala k predložitvi sporazuma o določitvi območja za Upravno enoto Šentjur pri Celju.
Med tožečo stranko in stranko z interesom je nesporno tekel postopek dogovarjanja z namenom sporazumne določitve koncesijskega območja. V predvidenem roku (30 dni) je bil toženi stranki posredovan seznam razdelitev gospodarstev, nenazadnje pa sta se tožeča stranka in stranka z interesom strinjali z dne 20. 10. 2017 dogovorjeno razdelitvijo koncesijskega območja, kot je bilo določeno v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka je pred tem celo sama v dopisu z dne 4. 10. 2017 (podredno) predlagala delitev koncesijskega območja v praktično identičnem razmerju, kot je bilo kasneje določeno. Sodišče pa še ugotavlja, da ob doseženem dogovoru ni bilo napak volje pri katerem od predstavnikov kandidatk in ugovora v tej smeri tožeča stranka tudi ni uveljavljala v tožbi. Tožbeni ugovor, da je tožena stranka postopala nepravilno, je zato neutemeljen.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni ustrezna, saj ne omogoča preizkusa odločitve, niti glede točkovanja tožnikovega projekta niti glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnitev pogodbene obveznosti - število zaposlenih - vštetje opravljenih delovnih ur
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 uporablja kratico LDE - Letne delovne enote - to je število zaposlenih za polni delovni čas, ki so v obravnavanem obdobju delali za podjetje oziroma v imenu podjetja. Za odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta se ne všteva v LDE.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - raba obnovljivih virov energije - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - nepopolna vloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kot obvezna priloga vlogi se zahteva kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Ker gre za ukrep - naložbo v stanovanjsko stavbo, je logično, da se zahteva temu ustrezno gradbeno dovoljenje oziroma njegova kopija, ki pa je tožnik vlogi ni priložil. Priložil je gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, čeprav sicer iz vloge in ostalih prilog sledi, da uveljavlja naložbo v (eno)stanovanjsko stavbo z opredeljenim naslovom in parcelno številko. To pa po presoji sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna, oziroma da so bili podatki, ki jih vsebuje vloga, v nasprotju s tistimi iz priloženega gradbenega dovoljenja. Gre torej za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo, zato bi bilo potrebno tožnika, še pred poročilom o ugotovitvah v postopku in torej v okviru preizkusa pravilnosti vloge pozvati, da ugotovljene pomanjkljivosti v postavljenem roku odpravi. Ker ni bil pravilno pozvan, pa tožniku ni mogoče očitati, da se na poročilo ni ustrezno odzval, oziroma da je bil s predložitvijo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo (v upravnem sporu) prepozen.
Iz opisa projekta izhaja, da gre za postavitev novega obrata in za nakup novih strojev. V primeru ko so stroški namenjeni (samo) zmanjšanju stroškov poslovanja, to ne pomeni, da gre za neupravičen projekt, ampak je to, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, eno od meril za ocenjevanje upravičenosti projektov.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - objava javnega razpisa - javni razpis - kultura
Tožnik ni izpolnjeval razpisnega pogoja, da mora program študijskega dela v pretekli sezoni (šolskem letu) obsegati najmanj 30 delovnih srečanj, in torej ne pogojev Javnega razpisa, kar pomeni, da ga je toženka skladno z 9. točko Javnega razpisa že iz tega razloga pravilno štela za neupravičeno osebo ter posledično njegovo vlogo na Javni razpis utemeljeno zavrgla. Predlagatelj posameznega programa je namreč moral kumulativno izpolnjevati vse razpisne pogoje, določene v Merilih predmetnega Javnega razpisa, zato je bilo že neizpolnjevanje enega izmed njih razlog za zavrženje vloge.
Obvestilo o odprtju Javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, v katerem je bilo jasno napoteno na spletno stran, kjer so bili besedilo razpisa, prijavni obrazci in merila javno dostopni vsej zainteresirani javnosti. Ali oziroma kako naj bi tak način objave vplival na njegovo možnost, da se seznani s pogoji in merili razpisa, tožnik ne navaja.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - namenska poraba sredstev - vračilo sredstev
Glede na to, da predmetno vozilo tri leta po sklenitvi pogodbe ni bilo prijavljeno v promet, je toženka pravilno zaključila, da naložba ni bila izvedena v skladu s pogoji iz javnega poziva in da v opisanem smislu sredstva niso bila namensko porabljena.
razširjanje radijskega programa - javni razpis - ponudba - izključitev ponudbe iz nadaljnjega postopka
Ker je v prvem odstavku 43. člena ZEKom-1 določeno, da po končanem javnem odpiranju ponudb komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije ter da ponudbo, za katero ugotovi, da ne ustreza zahtevam zakona in razpisne dokumentacije, izloči iz nadaljnjega postopka, preostale ponudbe pa oceni v skladu z razpisnimi merili, je tako mogoče presoditi, da je toženka tožnikovo ponudbo že pred ocenjevanjem in izbiro najugodnejšega ponudnika mogla izločiti iz postopka.
ZPSPP člen 27. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 224.
javni razpis - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu - zavrženje nepopolne vloge
Vsebina osnovnega razpisnega pogoja je bila po presoji sodišča v celoti izpolnjena. Listine priloženega upravnega spisa namreč izkazujejo, da je tožeča stranka svoji prijavi priložila pogodbo o najemu poslovnega prostora, št. 039-11-... Lundrova nabrežje 1, 3, 5, 7; 1000 Ljubljana z dne 7. 10. 2011. Prav tako listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožeča stranka svoji prijavi priložila podpisano izjavo, zahtevano v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Sodišče nadalje ugotavlja, da tudi predložitev najemne pogodbe z dne 2. 2. 2015, za isti poslovni prostor, na podlagi poziva za odpravo pomanjkljivosti, izpolnjuje osnovni pogoj, določen v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Iz navedenega razloga po presoji sodišča tožena stranka z dopolnjeno vlogo ne bi smela ravnati v skladu z določbo drugega odstavka 224. člena Pravilnika, oziroma 10. točko Javnega razpisa in jo obravnavati kot nepopolno vlogo.
javni razpis - sofinanciranje letnega programa športa v občini - razpisna merila - članstvo v društvu
Pri razporejanju javnih sredstev je treba ravnati skrbno, razdeli se jih lahko le ob izpolnjenih pogojih in v upravičeni višini. Zato je pravilno ravnanje, da se zahteva dopolnitev vloge glede članstva društva, ker iz predloženih dokazil ni bilo mogoče preveriti število članov.