javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - načelo zaslišanja strank
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo za izplačilo sredstev po dveh računih, ki nista bila uveljavljana z zahtevkom za izplačilo sredstev, o katerem je odločeno z izpodbijano odločbo, pač pa sta bila uveljavljana že s prvim tožnikovim zahtevkom za izplačilo sredstev (z datumom 30. 9. 2013), ki ga je toženka v celoti izplačala. Po določbah 56. člena ZKme-1 je z nakazilom s prvim zahtevkom za izplačilo uveljavljanih sredstev na njegov račun, tožnik v enakem položaju, kot če bi mu bila glede prvega zahtevka za izplačilo izdana pravnomočna ugodilna odločba. V pravnomočna pravna razmerja pa se lahko po 158. členu Ustave posega le po postopkih, določenih z zakonom. Pravne podlage, ki bi toženki omogočala, da to stori z izpodbijano odločbo ob obravnavanju drugega zahtevka za izplačilo v 56. členu ZKme-1 samem ni, druge pravne podlage za takšno odločanje v izpodbijani odločbi pa toženka konkretno ni navedla, zato je tožba utemeljena že iz tega razloga.
V zadevah, kot je obravnavana, ko toženka odloča po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku, mora stranko seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in ji dati možnost, da se o njih izreče še pred izdajo odločbe, ker gre sicer za bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Sodišče pa se strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru za obstoj povezanosti v smislu možnosti usmerjanja drugega subjekta oziroma vplivanja pri odločanju o financiranju in poslovanju (na kar se opira izpodbijana odločitev) ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je bila tožnikova delavka hkrati zakonita zastopnica oziroma poslovodja pravnega subjekta, ki je agenciji dolgoval sredstva in ki - tako kot tožnik - deluje na področju filma. Agencija bi namreč morala pojasniti, v čem se glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera kaže možnost usmerjanja oziroma vplivanja med domnevno povezanima subjektoma, česar pa, kot pravilno uveljavlja tožnik v tožbi, ni storila.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6 priloge 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - število zaposlenih - preverjanje računovodskih izkazov
V predmetnem javnem razpisu so zavezujoče odločbe Uredbe Komisije (EU) 651/2014, zato je neutemeljeno sklicevanje na razpisno dokumentacijo in določila z objavljenimi vprašanji in odgovori dopolnjene razpisne dokumentacije, če so ta v nasprotju z navedeno Uredbo, jih pri odločanju ni dovoljeno uporabiti.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev
Ugotovitev, da tožnica ni sledila določbam ZPPreb, temelji na dopisu Generalne policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Ljubljana z dne 10. 9. 2015, ki je prvostopenjskemu organu sporočila, da tožnica še nima elektronske knjige gostov. Gre za ugotovitev, ki po presoji sodišča sledi določbi 15. člena ZPPreb, ki od stanodajalca zahteva, da vodi evidenco gostov.
Ker je tožnica v vlogi za izplačilo sredstev z dne 23. 4. 2015 prvostopenjskemu organu predložila dokazilo o dokončanju investicije, uporabno dovoljenje Upravne enote Slovenske Konjice, št. 351/30/2012/2 z dne 3. 2. 2011, torej je s potrdilom dokazovala zaključek naložbe, obenem pa je v poročilu o doseganju ciljev po zaključku naložbe v letu 2013 in letu 2014 navedla, da izvajala nastanitve (24 nastanitev za dejavnost Turistična kmetijami s sobami), sodišče pritrjuje zaključku tožene stranke, da je tožnica pridobila sredstva nezakonito oziroma jih je porabila nenamensko oziroma dela niso bila izvršena v skladu z investicijskim programom, obenem pa je prvostopenjskemu organu v poročilu o doseganju ciljev posredovala lažne podatke.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 110, 110/3, 214, 214/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 114.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev akta
Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ki so izdani v zvezi s postopkom javnega razpisa, in s tem v zvezi tudi, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je prijavila na javni razpis. Sodna kontrola v teh postopkih je tako omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
Tožnik v tožbi ne navaja, da bi bili razlogi, zaradi katerih mu niso bile priznane točke pa navedenih sklopih prijavljenih aktivnosti, ki jih je v obrazložitvi odločbe navedel drugostopenjski organ, napačni, niti ne navaja, da bi bili ti pomanjkljivi, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na netransparentnost in diskriminatornost točkovanja njegove vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrženje vloge - pravna subjektiviteta - pooblastilo - prijava na javni razpis - pogoji za prijavo na javni razpis
Tožničina pravna subjektiviteta ne zajema sodelovanja na razpisih za pridobivanje javnih sredstev brez izrecnega pooblastila občine, in to tudi v primerih, ko se razpis nanaša na financiranje nalog, ki jih tožnica sicer opravlja samostojno. Ker po občinskih predpisih tožnica takega pooblastila nima, ne more samostojno sodelovati na predmetnem javnem razpisu, zato je pravilna in zakonita odločitev o zavrženju tožničine prijave na razpis kot nedovoljene.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 7, 7/4.
Pogoj, ki izhaja iz določb javnega razpisa in Uredbe o izvajanju podukrepa „pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete“ iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, določa, da mora imeti mladi kmet ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti (oziroma te po uredbi ne smejo presegati 50 EUR). Drugih obveznosti do države ali občine javni razpis ali uredba ne omenjata. Med te pa tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti tudi obveznosti iz naslova socialnega varstva, kot pravilno pojasnjuje tožnik, saj bi se s takšno razlago širil pogoj predhodnega plačila davkov, določen v javnem razpisu.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka je javno naročilo objavila po spremenjenem projektu, še preden je tožena stranka sploh prejela zahtevo za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev. Tožena stranka je zato zahtevek za spremembo obveznosti o dovolitvi priglašenih del utemeljeno zavrnila.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoj - promet s kmetijskimi zemljišči - nosilec kmetijskega gospodarstva - mladi prevzemniki kmetij
Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
Glede na določila Javnega poziva, iz katerih izhaja, da se nanaša izključno na stanovanjske stavbe, sodišče ugotavlja, da mora biti za dodelitev nepovratne finančne spodbude izpolnjen pogoj, da bo investicija, ki je predmet vloge za dodelitev nepovratne finančne spodbude, izvedena na stanovanjski stavbi.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen Priloga 1, člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Sklicevanje zgolj na podatke iz AJPES-a ne zadostuje za odločitev o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest, ta obveznost se mora ugotavljati na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, kot to določa Uredba 651/2014.
Zaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
Toženka je, v skladu s pogoji Javnega razpisa (vključujoč navodila), lahko zaključila, da tožnik ni zagotovil zaprte finančne konstrukcije in s tem ni izpolnil pogoja iz Javnega razpisa.
Tožnik bi moral plačati DDV v znesku, kot ga je tudi sam predvidel, in bi zanj ta znesek predstavljal strošek, ne glede na to, da bi ga kasneje poračunal (vhodni; izhodni DDV).
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
Kaj mora vsebovati vloga, v obravnavnem primeru izhaja iz 13. točke Javnega razpisa, in sicer med drugim tudi obvezne priloge k prijavnim obrazcem, natisnjene na papirju (druga alineja drugega odstavka), med katerimi sta v prijavnem obrazcu navedeni fotokopiji dveh medijskih odzivov o njenem delu na razpisanem področju v obdobju 2014-2017. Sodišče presoja, da z opisano ureditvijo vsebine vloge ne določa besedilo javnega razpisa, kot je to določeno v citirani določbi osme alineje prvega odstavka 114. člena ZUJIK, pač pa prijavni obrazec. Za kaj takega pa zakon ne daje podlage.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (2007) člen 25, 26.
neposredna plačila v kmetijstvu - znižanje izplačila - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ob povzeti pripombi tožnika, dani že na zapisnik pri pregledu, bi moral organ še pred izdajo odločbe tožnika, bodisi seznaniti z nameravano odločitvijo in mu dati možnost, da se o tem izjavi, bodisi ga pozvati, da svojo izjavo, dano na zapisnik, pojasni, če je bila ta za organ nejasna, pri čemer pa bi se po oceni sodišča že iz te izjave lahko dalo sklepati, da do kršitve ni prišlo. Ker organ tako ni postopal, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
javni razpis - prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Zaradi pomanjkljive opredelitve vsebine tožnikove storitve je posledično pavšalen zaključek toženke, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, obenem pa tudi neobrazložen. Namreč v zvezi z nasičenostjo trga, tudi kolikor gre le za tematski program zabave, toženka razen trditve, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, ni navedla nobenih konkretnih podatkov.
ZZ člen 36, 36/2. ZRPSJ člen 21, 21/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Iz določb ZZ in ZRPSJ izhaja, da je za imenovanje direktorja javnega zavoda Park Škocjanske jame pristojna vlada. Tožniku poslano obvestilo o izidu javnega razpisa oziroma priloženi sklep sveta javnega zavoda o izbiri kandidata, ki se vladi šele predlaga za imenovanje, zato ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče sprožiti upravni spor oziroma na podlagi katerega bi (že) bilo mogoče zahtevati sodno varstvo.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.