Upravnega akta, ki nima obveznih sestavin obrazložitve, se ne da preizkusiti, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kadar je upravni akt tako pomanjkljiv, da ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določata 210. člena in 214. člen ZUP, so tudi zagotovljena pravna sredstva zgolj navidezna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - ocena vloge - število točk - določnost obrazložitve upravne odločbe
Ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre zgolj za smiselno uporabiti določil ZUP. Obrazložitev vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti.
Tožnik ne ugovarja (in kar potrjujejo tudi dokumenti upravnih spisov), da gre v zadevi za investicijo (vgradnjo toplotne črpalke) v stavbo na naslovu ..., ki leži na 94/3, k.o. ..., in da se ta nahaja na območju, kjer je kot prednostni način določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina. To pa so pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je tudi po oceni sodišča organ mogel in moral zaključiti, da tožnik pogojev javnega poziva ne izpolnjuje.
V skladu z določbami 210. člena ZUP, ki se, ker gre za javnopravno stvar, skladno s 4. členom ZUP uporablja tudi v tem postopku, mora v postopku izdani akt vsebovati vse sestavine, ki so v navedenem členu določene (zlasti uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu). Pri tem mora obrazložitev odločbe vsebovati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP).
Pritrditi gre tožničinemu ugovoru, da sklep pri ovrednotenju glede na merili "povprečna študijska ocena" in "področje izobraževanja" ni obrazložen, saj nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj je tožničina vloga pri navedenih dveh merilih bila ocenjena ravno z dodeljenim številom točk. V delu sklepa, ki povzema vsebinsko obrazložitev ocenjevanja, ki jo je podala komisija, v zvezi s spornima meriloma, ni podane nobene obrazložitve.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - pravica do nepovratne finančne spodbude - subvencija za zagon inovativnih podjetij - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev odločbe
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
Elektronsko sporočilo s postavljenim vprašanjem, v katerem ni jasno navedeno, zakaj oziroma v kakšni zvezi je zastavljeno, ne more nadomestiti obveznosti toženke, da bi tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami glede neizpolnjevanja enega izmed pogojev in s tem, zakaj so te ugotovitve po njenem prepričanju pomembne za zakonito odločbo ter ga pozvala, naj se o teh ugotovitvah izreče.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - športni objekt - nepopolna vloga - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Del dejanskega stanja v procesnem smislu, kakršno je relevantno v primeru zavrženja, je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni, pri čemer v obravnavanem primeru ta obrazložitev v pozivu k dopolnitvi niti ne izpričuje takšne pomanjkljivosti, kot jo toženka zatrjuje v odgovoru na tožbo (češ da Pogodba ne vsebuje soglasja za dela, ki naj se sofinancirajo, ker so to naknadna dela, medtem ko se soglasja iz Pogodbe nanaša le na primarno izvedbo ureditve steze), temveč iz poziva izhaja, da naj se predloži časovno novejše soglasje.
Po presoji sodišča za razpisne postopke velja načelo pisnosti, s ciljem pospešitve in ekonomičnosti ter transparentnosti postopkov; tudi zahteve (predmetnega) Javnega poziva za izkazovanje predpisanih pogojev temu sledijo ter ne predvidevajo izvedbe ustnih obravnav z zaslišanjem prič, podajanjem ustne izjave stranke zaradi dokazovanja ipd. Zato je organ v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP mogel omejiti dokazila na pisna (kot primerna) in je v poročilu z dne 30. 8. 2016 tudi jasno navedel, da se ugotovljeno dejansko stanje lahko izpodbija z verodostojno listinsko dokumentacijo.
Tožnik bi moral kot obvezno prilogo poslati v času oddaje vloge posnete fotografije zgolj lokacij, kamor bosta nameščeni notranja in zunanja enota toplotne črpalke, in le s tem dokazom izkazati pogoj Javnega poziva, da je vloga oddana pred pričetkom del. Zato bi toženka predlagano dodatno dokazovanje (s pričami, lastno ustno izjavo tožnika), ob tem ko niti ni sporno, da v času oddaje vloge posnete fotografije niso izkazovale zgolj predvidenih lokacij namestitve obeh enot toplotne črpalke, pač pa že nameščeni enoti, mogla zavrniti že na tej podlagi kot nepotrebno.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - samska oseba - delovna doba
Tožnica je bila pravilno uvrščena kot samska oseba, saj njenih dveh odraslih hčerk ni možno obravnavati kot ožjih družinskih članov. Ne drži tožbena navedba, da ni bilo upoštevano, da ima tožnica skoraj 22 let delovne dobe, saj iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je po tej točkovalni kategoriji dobila 50 točk.
Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
Sodišče ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili.
Za uveljavljanje upravičenja do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ne zadostuje odločba o priznani odškodnini na podlagi ZPŠOIRSP in iz tega izhajajoč status osebe izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, temveč mora kandidat izkazati tudi dovoljenje za stalno prebivanje.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - razpisni pogoj - vračilo sredstev - test sorazmernosti
Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru, ko je prvostopenjski upravni organ tožnici naložil vračilo vseh prejetih sredstev, v luči načela sorazmernosti ni v zadostni meri upošteval vseh okoliščin zadeve, ki jih sodišče navaja v nadaljevanju. V prvi vrsti predstavlja takšno okoliščino v tožbi zatrjevano dejstvo, kateremu tožena stranka ne oporeka, da je bil v vmesnem času med izdajo prvostopenjske odločbe in odločbe pritožbenega organa spremenjen katalog NPK v delu, ko je za standard strokovnih znanj in spretnosti izdelovalca/izdelovalke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način spremenil raven zahtevnosti iz prejšnje tretje na četrto raven. V tej povezavi je treba presojati tudi v tožbi zatrjevane okoliščine, na katere je tožnica opozarjala že v upravnem postopku, da se na seznamih, ki so bili namenjeni tistim, ki svojih obveznosti niso izpolnili, le-te pozove na izpolnitev obveznosti, ni nahajala tožnica, na izpolnitev obveznosti pa jo tudi ni opozorila kmetijska svetovalka, s katero je bila v telefonskem kontaktu in katera ji je po tožbenih navedbah podala zagotovilo, da so njene obveznosti glede poklicnega znanja in usposobljenosti ustrezno izpolnjene. Poleg tega je treba pri presoji testa sorazmernosti upoštevati tudi okoliščini, da je tožnica sredstva, ki so ji bila dodeljena, v celoti namensko porabila, in da pristojnega organa ni zavajala z neresničnimi podatki.
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.
V zvezi s tožnikovim očitkom glede ocene tožene stranke, da projekt ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, sodišče izpostavlja, da je sodna presoja „pravilnosti“ oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana, saj le-ta že po sami naravi stvari ne more biti izključno objektivna. Bistveno za presojo je, da je iz javnega razpisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, kakšen je predmet razpisa in kakšne namene zasleduje ter zakaj tožnikov projekt ni v skladu z vsemi nameni, ki jih zasleduje razpis, tako da je sodišče lahko oceno komisije preizkusilo.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem razpisni pogoji - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.
Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje izplačila - izključitev odgovornosti
Sodišče glede na vse okoliščine primera šteje, da tožnica kljub temu, da se je pred oddajo zahtevka za izplačilo glede vključitve "finančne vrzeli" v zahtevek posvetovala z uslužbenko toženke, ki ji je svetovala, da "finančne vrzeli" v tem primeru, po njenem mnenju, v zahtevek ne vključi, ne izkazuje, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska "finančne vrzeli" v smislu določbe prvega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU. Sodišče namreč meni, da tožnica kljub neformalni komunikaciji z uslužbenko toženke, glede na vse okoliščine zadeve ni mogla prezreti, da bi morala "finančno vrzel" upoštevati pri zahtevku za izplačilo sredstev.
Sodišče ugotavlja, da tožnik vlogi, ki jo je podal na predmetni javni razpis, ni priložil dokazil iz točke 4.2.1. javnega razpisa oziroma 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so izrecno navedena v javnem razpisu. Ker je bilo v predmetnem javnem razpisu, ki je v relevantnih določilih sledil Uredbi, izrecno določeno, katera dokazila o lastniškem prevzemu kmetije mora vlagatelj priložiti, tožnik pa temu ni sledil, se sodišče strinja s stališčem prvostopenjskega in pritožbenega upravnega organa, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev.