Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZUP člen 9, 214. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUJIK člen 103, 116, 120.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obseg sodne kontrole
Za predlagano razveljavitev Javnega razpisa oziroma njegove točke 8.2.1. v ZUS-1 ni najti pravne podlage. V primeru Javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti za z zakonom opredeljen drugi akt kot predmet upravnega spora.
Tožnica ob zatrjevanju, da bi bilo treba kriterije v Javnem razpisu konkretizirati, spregleda, da se po 103. členu ZUJIK postopek javnega razpisa uporabi, ko vnaprej ni mogoče jasno določiti vseh kriterijev in zahtev, ki jih mora posamezni projekt oz. program izpolnjevati za dodelitev financiranja, kot to velja v primeru javnih pozivov, temveč se javne razpise uporabi tedaj, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih programov oz. projektov. Temu pa je bilo v primeru Javnega razpisa po presoji sodišča zadoščeno in so bili kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje opredeljeni z zadostno mero določnosti, obenem pa upoštevaje tudi standard, ki je običajen pri tovrstnih razpisih.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tej zadevi ni sporno. Sodišče po povedanem presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - lastnik - fizična in pravna oseba - osebno poroštvo
Sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja. Tožena stranka je z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, ker ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - javni razpis za izbor kulturnih projektov - obrazložitev
Odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 14 točk, je bila sprejeta glede na število doseženih točk prijavljenih projektov do porabe razpoložljivih sredstev.
V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih, ki so izhajala iz vloge tožnice. Ocena in obrazložitev strokovne komisije je po mnenju sodišča logična in razumna. Razloge za zavrnitev tožničine vloge na Javni poziv je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tako da je pri vsakem kriteriju iz Javnega poziva jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožnikovi vlogi dodelila določeno število točk. Zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije je zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejel projekt tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja, izpodbijana odločba pa ima vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Pogoji za pridobitev sredstev so bili ustvarjeni umetno. Ker cilji ukrepa niso bili doseženi, je bila vloga tožnika zavrnjena kot neutemeljena.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 5/1-3.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev
Glede na določbe PRP 2014 - 2020 tožnik nima prav, da je bil vključen v tri operacije in ne le v dve operaciji, kot je to ugotovila toženka. "VIN_VABE" in "VIN_POKT" namreč nista operaciji, pač pa sta zahtevi (prva obvezna, druga izbirna), vključeni v operacijo "vinogradništvo" ("VIN"). Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je bil tožnik vključen le v dve operaciji, in sicer "VIN" in GEN" ter mu za to priznala 3 točke.
Upravnega akta, ki nima obveznih sestavin obrazložitve, se ne da preizkusiti, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kadar je upravni akt tako pomanjkljiv, da ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določata 210. člena in 214. člen ZUP, so tudi zagotovljena pravna sredstva zgolj navidezna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - ocena vloge - število točk - določnost obrazložitve upravne odločbe
Ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre zgolj za smiselno uporabiti določil ZUP. Obrazložitev vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti.
Tožnik ne ugovarja (in kar potrjujejo tudi dokumenti upravnih spisov), da gre v zadevi za investicijo (vgradnjo toplotne črpalke) v stavbo na naslovu ..., ki leži na 94/3, k.o. ..., in da se ta nahaja na območju, kjer je kot prednostni način določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina. To pa so pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je tudi po oceni sodišča organ mogel in moral zaključiti, da tožnik pogojev javnega poziva ne izpolnjuje.
V skladu z določbami 210. člena ZUP, ki se, ker gre za javnopravno stvar, skladno s 4. členom ZUP uporablja tudi v tem postopku, mora v postopku izdani akt vsebovati vse sestavine, ki so v navedenem členu določene (zlasti uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu). Pri tem mora obrazložitev odločbe vsebovati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP).
Pritrditi gre tožničinemu ugovoru, da sklep pri ovrednotenju glede na merili "povprečna študijska ocena" in "področje izobraževanja" ni obrazložen, saj nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj je tožničina vloga pri navedenih dveh merilih bila ocenjena ravno z dodeljenim številom točk. V delu sklepa, ki povzema vsebinsko obrazložitev ocenjevanja, ki jo je podala komisija, v zvezi s spornima meriloma, ni podane nobene obrazložitve.
Presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, tožena stranka pa s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - pravica do nepovratne finančne spodbude - subvencija za zagon inovativnih podjetij - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev odločbe
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
Elektronsko sporočilo s postavljenim vprašanjem, v katerem ni jasno navedeno, zakaj oziroma v kakšni zvezi je zastavljeno, ne more nadomestiti obveznosti toženke, da bi tožnika seznanila s svojimi ugotovitvami glede neizpolnjevanja enega izmed pogojev in s tem, zakaj so te ugotovitve po njenem prepričanju pomembne za zakonito odločbo ter ga pozvala, naj se o teh ugotovitvah izreče.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - športni objekt - nepopolna vloga - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Del dejanskega stanja v procesnem smislu, kakršno je relevantno v primeru zavrženja, je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni, pri čemer v obravnavanem primeru ta obrazložitev v pozivu k dopolnitvi niti ne izpričuje takšne pomanjkljivosti, kot jo toženka zatrjuje v odgovoru na tožbo (češ da Pogodba ne vsebuje soglasja za dela, ki naj se sofinancirajo, ker so to naknadna dela, medtem ko se soglasja iz Pogodbe nanaša le na primarno izvedbo ureditve steze), temveč iz poziva izhaja, da naj se predloži časovno novejše soglasje.
Po presoji sodišča za razpisne postopke velja načelo pisnosti, s ciljem pospešitve in ekonomičnosti ter transparentnosti postopkov; tudi zahteve (predmetnega) Javnega poziva za izkazovanje predpisanih pogojev temu sledijo ter ne predvidevajo izvedbe ustnih obravnav z zaslišanjem prič, podajanjem ustne izjave stranke zaradi dokazovanja ipd. Zato je organ v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP mogel omejiti dokazila na pisna (kot primerna) in je v poročilu z dne 30. 8. 2016 tudi jasno navedel, da se ugotovljeno dejansko stanje lahko izpodbija z verodostojno listinsko dokumentacijo.
Tožnik bi moral kot obvezno prilogo poslati v času oddaje vloge posnete fotografije zgolj lokacij, kamor bosta nameščeni notranja in zunanja enota toplotne črpalke, in le s tem dokazom izkazati pogoj Javnega poziva, da je vloga oddana pred pričetkom del. Zato bi toženka predlagano dodatno dokazovanje (s pričami, lastno ustno izjavo tožnika), ob tem ko niti ni sporno, da v času oddaje vloge posnete fotografije niso izkazovale zgolj predvidenih lokacij namestitve obeh enot toplotne črpalke, pač pa že nameščeni enoti, mogla zavrniti že na tej podlagi kot nepotrebno.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - samska oseba - delovna doba
Tožnica je bila pravilno uvrščena kot samska oseba, saj njenih dveh odraslih hčerk ni možno obravnavati kot ožjih družinskih članov. Ne drži tožbena navedba, da ni bilo upoštevano, da ima tožnica skoraj 22 let delovne dobe, saj iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je po tej točkovalni kategoriji dobila 50 točk.
Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
Sodišče ni prejelo vse dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so v obravnavanem primeru sporna. Sodišče v upravnem spisu namreč ni našlo dokumentov, iz katerih bi izhajala ocena in vrednotenje tožnikove vloge s strani strokovne komisije ter obrazložitev uporabe kriterijev (in podkriterijev) pri ocenjevanju le-te. Na podlagi odstopljenih dokumentov tako ni moglo opraviti preizkusa, ali je bila tožnikova vloga ocenjena v skladu z razpisnimi merili.