javni razpis - razpis - akt o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZUJIK člen 20, 20/1, 100, 100/2. ZUP člen 210, 210/3, 214, 214/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12.
Že samo delovno razmerje člana strokovne komisije pri organizatorju kulturnih prireditev, s katerim sodelujejo oziroma so povezani posamezni prijavitelji na obravnavani javni razpis, lahko vzbuja dvom v nepristranskost takšnega člana strokovne komisije, ne glede na to, ali je ta na svojem delovnem mestu neposredno, kot pristojni uslužbenec, zadolžen za, kot to zatrjuje tožnik v tem postopku, sodelovanje z nevladnim sektorjem in za izbiro kandidatov.
V obrazložitvi namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ZUP člen 210, 214. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (2015) člen 23, 24, 25.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni akt - nejasna in nepopolna obrazložitev - ocena vloge
Po presoji sodišča zgolj prepis meril v sklep o presoji izbire, brez konkretizacije o razlogih dodelitve posameznih točk posameznim prijavljenim izvajalcem, ne zadošča za presojo odločitve in v posledici tudi ne za presojo upravnega akta, saj se ga na tak način ne da preizkusiti. Na tak način namreč niso jasno konkretizirani in navedeni razlogi, na podlagi katerih je strokovna komisija prišla do izračunanih točk za posameznega izvajalca.
javni razpis - kmetijstvo - pogoji javnega razpisa - sankcije - v času odločanja veljaven predpis
Podzakonski akti v nobenem primeru ne morejo imeti učinka za nazaj, zato je treba postopek voditi in odločitev utemeljiti na določbah pravnih predpisov, ki so bili podlaga za javni razpis in za postopek dodelitve sredstev. Tožnica je bila namreč ob prijavi na javni razpis in v odločbi o pravici do sredstev seznanjena z obveznostmi in sankcijami v primeru njihovih kršitev, kot so bile določene v takrat veljavnih predpisih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Objektivnost je pri javnih razpisih s tako raznolikimi projekti in tako široko zastavljenimi kriteriji in merili varovana prav z načinom ocenjevanja, kjer zahteven proces strokovne presoje opravi neodvisna strokovna komisija.
Naslovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. To sicer ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.
Izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ni mogoče širiti onkraj javnopravnih terjatev, ki nastanejo že na podlagi zakona in pri katerih tudi morebitno vlaganje pravnih sredstev praviloma ne odloži njihove izterljivosti. To bi namreč pomenilo, da že zgolj trditev toženke o obstoju terjatve - in to celo ne glede na njeno višino - pomeni razlog za izključitev prijavitelja iz razpisa. Ravnanje toženke, ki je na podlagi take – zmotne – razlage navedene določbe Javnega razpisa SIO 2016-2017 ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed splošnih pogojev za sodelovanje na tem razpisu, pomeni napačno uporabo materialnega prava.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 25.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izbris - seznam
Če bi uporabili razlago tožene stranke, tožnica ne bi mogla biti uspešna na nobenem kasnejšem javnem razpisu, zato je takšno stališče tožene stranke napačno in določilo 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni bilo pravilno uporabljeno.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZUP člen 9, 214. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUJIK člen 103, 116, 120.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obseg sodne kontrole
Za predlagano razveljavitev Javnega razpisa oziroma njegove točke 8.2.1. v ZUS-1 ni najti pravne podlage. V primeru Javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti za z zakonom opredeljen drugi akt kot predmet upravnega spora.
Tožnica ob zatrjevanju, da bi bilo treba kriterije v Javnem razpisu konkretizirati, spregleda, da se po 103. členu ZUJIK postopek javnega razpisa uporabi, ko vnaprej ni mogoče jasno določiti vseh kriterijev in zahtev, ki jih mora posamezni projekt oz. program izpolnjevati za dodelitev financiranja, kot to velja v primeru javnih pozivov, temveč se javne razpise uporabi tedaj, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih programov oz. projektov. Temu pa je bilo v primeru Javnega razpisa po presoji sodišča zadoščeno in so bili kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje opredeljeni z zadostno mero določnosti, obenem pa upoštevaje tudi standard, ki je običajen pri tovrstnih razpisih.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tej zadevi ni sporno. Sodišče po povedanem presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - lastnik - fizična in pravna oseba - osebno poroštvo
Sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja. Tožena stranka je z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, ker ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - javni razpis za izbor kulturnih projektov - obrazložitev
Odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 14 točk, je bila sprejeta glede na število doseženih točk prijavljenih projektov do porabe razpoložljivih sredstev.
V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih, ki so izhajala iz vloge tožnice. Ocena in obrazložitev strokovne komisije je po mnenju sodišča logična in razumna. Razloge za zavrnitev tožničine vloge na Javni poziv je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tako da je pri vsakem kriteriju iz Javnega poziva jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožnikovi vlogi dodelila določeno število točk. Zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije je zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejel projekt tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja, izpodbijana odločba pa ima vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Pogoji za pridobitev sredstev so bili ustvarjeni umetno. Ker cilji ukrepa niso bili doseženi, je bila vloga tožnika zavrnjena kot neutemeljena.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 5/1-3.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev
Glede na določbe PRP 2014 - 2020 tožnik nima prav, da je bil vključen v tri operacije in ne le v dve operaciji, kot je to ugotovila toženka. "VIN_VABE" in "VIN_POKT" namreč nista operaciji, pač pa sta zahtevi (prva obvezna, druga izbirna), vključeni v operacijo "vinogradništvo" ("VIN"). Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je bil tožnik vključen le v dve operaciji, in sicer "VIN" in GEN" ter mu za to priznala 3 točke.