javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje vloge
Stališče tožnice, da je trajanje magistrskega študija splošno znano in je posledično zahtevani podatek o trajanju študijskega programa v potrdilu vsebovan že s potrditvijo vpisa magistrskega študija, je neskladna z zahtevo Javnega razpisa. Zato je bila njena vloga z izpodbijanim sklepom zavržena skladno drugim odstavkom 67. člena ZUP in z Javnim razpisom. Po drugem odstavku 67. člena ZUP se namreč šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Navedena določba je omiljena s petim odstavkom 68 člena ZUP, po katerem se šteje, da je vloga (vezana na rok) pravočasna, če je sicer pravočasno vložena, a nepopolna ali nerazumljiva, vložnik pa pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba. Dopolnjevanje vloge po poteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ob upoštevanju navedenega ne more vplivati na odločitev.
ZJF člen 106i. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 6.
javni razpis - razpisni pogoj
Zavezujočih določil javnega razpisa, ki so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, s sprotnimi objavami pojasnil na spletni strani izvajalca ni dovoljeno širiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - prepozna dopolnitev
Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže, kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, ter dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podana po tem roku, je odločitev o zavrženju vloge pravilna.
Ob oceni „ustrezno“, je dodeljeno število točk po kriteriju 2.a neskladno z besedilom Javnega razpisa. Ob oceni, ki izhaja iz obrazložitve, bi namreč skladno z njim moralo biti programu dodeljenih 16 točk (ustrezno - 4 točke, pomnoženo s 4), in ne 12 točk, ki so mu dodeljene po tem kriteriju. Ali gre za napako v izračunu dodeljenega števila točk ali za napako v obrazložitvi ocene, iz zapisnika strokovne komisije z dne 4. 1. 2018, ni mogoče ugotoviti. Očitek neskladnosti v razlogih odločitve je utemeljen, tožena stranka pa bi neskladnost, ki izhaja že iz poročila strokovne komisije, morala odpraviti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe.
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 12, 12/1-4, 12/1-7, 13, 13/1, 62, 62/3, 63, 63/3, 63/6, 63/7, 63/8, 67, 67/6. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (2003) člen 22a, 22a/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Če objavljen razpis pogoje določi s sklicevanjem na določbe posameznih predpisov, mora biti torej jasno razvidno, da je upoštevanje te norme razpisni pogoj. Sklicevanje mora biti takšno, da je izključen vsak dvom o tem, ali je neka okoliščina oziroma doseganje nekega praga pogoj za izbiro prijavitelja ali njegovo uvrstitev v ocenjevanje ali morda še v nadaljnji krog izločanja. Prijaviteljem mora biti namreč že v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj le v tem primeru lahko oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam.
Po presoji sodišča zgolj iz določbe 6.2. Javnega razpisa in citirane določbe Metodologije ni mogoče razumeti, da je na ta način izračunan minimalni obseg financiranja razpisni pogoj, tj. pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz teh določb je razumeti zgolj to, da kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Tožnica tako pravilno opozarja, da tudi če se obstoječim programom, ocenjenim s C, letni obseg financiranja raziskovalnega programa (po novem razpisu) po Metodologiji lahko zmanjša, je to možno le do minimalnega obsega, določenega v tretjem in petem odstavku 62. člena Pravilnika o postopkih (osmi odstavek točke H. III-C). Ker torej doseganje minimalnega obsega financiranja 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A ni določeno kot pogoj za izbor že obstoječega raziskovalnega programa (na novem javnem razpisu), ni mogoče razumeti, da je tak pogoj določen za nove programe, ki prvič konkurirajo za pridobitev koncesije, ne da bi bilo to posebej tako določeno.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1, 18, 18-3, 19, 19/1, 19/1-6.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - žrtev nasilja v družini - nepopolna vloga - listine
Iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.
Tožnica z izvidom zdravtsvenega pregleda z dne 12. 6. 2017, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d.o.o., ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017
javni razpis - razpis - akt o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sklep o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Toženka namreč z njim ni vsebinsko odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Izpodbijani sklep tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZUJIK člen 20, 20/1, 100, 100/2. ZUP člen 210, 210/3, 214, 214/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12.
Že samo delovno razmerje člana strokovne komisije pri organizatorju kulturnih prireditev, s katerim sodelujejo oziroma so povezani posamezni prijavitelji na obravnavani javni razpis, lahko vzbuja dvom v nepristranskost takšnega člana strokovne komisije, ne glede na to, ali je ta na svojem delovnem mestu neposredno, kot pristojni uslužbenec, zadolžen za, kot to zatrjuje tožnik v tem postopku, sodelovanje z nevladnim sektorjem in za izbiro kandidatov.
V obrazložitvi namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ZUP člen 210, 214. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (2015) člen 23, 24, 25.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni akt - nejasna in nepopolna obrazložitev - ocena vloge
Po presoji sodišča zgolj prepis meril v sklep o presoji izbire, brez konkretizacije o razlogih dodelitve posameznih točk posameznim prijavljenim izvajalcem, ne zadošča za presojo odločitve in v posledici tudi ne za presojo upravnega akta, saj se ga na tak način ne da preizkusiti. Na tak način namreč niso jasno konkretizirani in navedeni razlogi, na podlagi katerih je strokovna komisija prišla do izračunanih točk za posameznega izvajalca.
javni razpis - kmetijstvo - pogoji javnega razpisa - sankcije - v času odločanja veljaven predpis
Podzakonski akti v nobenem primeru ne morejo imeti učinka za nazaj, zato je treba postopek voditi in odločitev utemeljiti na določbah pravnih predpisov, ki so bili podlaga za javni razpis in za postopek dodelitve sredstev. Tožnica je bila namreč ob prijavi na javni razpis in v odločbi o pravici do sredstev seznanjena z obveznostmi in sankcijami v primeru njihovih kršitev, kot so bile določene v takrat veljavnih predpisih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Objektivnost je pri javnih razpisih s tako raznolikimi projekti in tako široko zastavljenimi kriteriji in merili varovana prav z načinom ocenjevanja, kjer zahteven proces strokovne presoje opravi neodvisna strokovna komisija.
Naslovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. To sicer ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.
Izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ni mogoče širiti onkraj javnopravnih terjatev, ki nastanejo že na podlagi zakona in pri katerih tudi morebitno vlaganje pravnih sredstev praviloma ne odloži njihove izterljivosti. To bi namreč pomenilo, da že zgolj trditev toženke o obstoju terjatve - in to celo ne glede na njeno višino - pomeni razlog za izključitev prijavitelja iz razpisa. Ravnanje toženke, ki je na podlagi take – zmotne – razlage navedene določbe Javnega razpisa SIO 2016-2017 ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed splošnih pogojev za sodelovanje na tem razpisu, pomeni napačno uporabo materialnega prava.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 25.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izbris - seznam
Če bi uporabili razlago tožene stranke, tožnica ne bi mogla biti uspešna na nobenem kasnejšem javnem razpisu, zato je takšno stališče tožene stranke napačno in določilo 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni bilo pravilno uporabljeno.