javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoj
Toženec bo moral v ponovljenem postopku po vsebini presoditi navedbe tožnikov, med ostalimi tudi njuno trditev, da je izvajalec na računu št. 147/16, predloženem k obvestilu o zaključku naložbe, ki ga je toženec štel za verodostojnega, na roke popravil datum ponudbe, s čimer smiselno zatrjujeta, da je s tem vzpostavljen (vsaj) dvom v njegovo verodostojnost in skladno s prej citirano določbo petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva podana potreba po izvedbi dodatnih dokazov v zvezi z ugotavljanjem pričetka izvedbe del.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 1. ZUP člen 9.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - zavrnitev zahteve
Ker je v zadevi sporen obseg priznanih stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila pred izdajo odločbe in pred izdajo odločbe zahtevala tudi vključitev te gradbene situacije v upravičene stroške, je sodišče presodilo, da je tožena stranka zaradi nepopolno izvedenega dokaznega postopka kršila določbo 9. člena ZUP, v posledici pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo
ZKme-1 člen 53, 53/1, 56, 56/1, 56/3, 56/4. ZUP člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zadevi so bila na podlagi kontrole na terenu ugotovljena odstopanja med zaračunanimi postavkami in dejanskim stanjem na terenu, in sicer v postavki, ki se nanaša na dobavo gostinskih stolov in postavki, ki se nanaša na inox nevtralni točilni pult. Ker je obrazložitev tožene stranke pomanjkljiva oziroma preuranjena, se bo tožena stranka morala opredeliti do zatrjevanja tožeče stranke, da so bili dejansko dobavljeni in plačani gostinski stoli primerljive oziroma boljše kvalitete. Ker tožena stranka zatrjuje, da je inox nevtralni točilni pult na kraju samem drugačnih dimenzij, kot je zaračunan, pri tem pa se tožena stranka ni opredelila do ugovora tožeče stranke, da gre za odstopanja, ki jih je zahtevala montaža pulta v prostor in so minimalna oziroma ni pojasnila, ali to dejstvo ima in kakšen vpliv ima na pravilen obračun postavke v spornem računu, zato je bila tudi v tem delu njena odločitev preuranjena.
Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v Občini Tržič (2013) člen 44, 45, 47. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - nastanitveni objekt - delovanje na področju turizma - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Že v pritožbi (in kar izhaja tudi iz tožbe) je tožnik za vsak posamezni strošek izčrpno in natančno pojasnil, zakaj gre za strošek v smislu posodobitve dejavnosti sobodajalstva, zato odločitve drugostopnega organa glede zavrnitev pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti in je tudi po oceni sodišča s tožbo zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) podana.
Hkrati pa se sodišče tudi strinja z razlogovanjem tožnika, da gre (vsaj v večjem delu) za investicije, ki bi jih kazalo obravnavati kot investicije v posodobitev dejavnosti sobodajalstva. Zagotavljanje hlajenja prostorov za goste v toplih mesecih v letu, možnost dostopa do brezžičnega interneta, opozarjanje glede nevarnosti požarov, možnost dodatne aktivnosti za goste (ponudba keramičnih delavnic z vreteni), usmeritev do lokacije namestitve z vidnimi znaki, namreč že na prvi pogled spadajo med osnovne pogoje, ki jih mora v današnjem času zagotoviti vsak, ki se ukvarja z oddajanjem namestitev (torej tudi sob) v turistični in sorodnih dejavnostih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zaznamba plombe v zemljiški knjigi ne izkazuje dejstva, da tožeča stranka nima poravnanih davčnih ali drugih obveznosti do RS, saj ne izkazuje obstoja takega dejstva, ampak le to, da je bil zemljiškoknjižnemu sodišču podan predlog za vknjižbo hipoteke v korist RS, o katerem pa še ni bilo odločeno.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJN-3 člen 2, 2/1, 2/1-1, 9, 9/1, 9/1-c, 9/3. ZPVPJN člen 2.
javni razpis - javno naročanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Z izpodbijanima aktoma je toženka po vsebini odločila v postopku javnega naročanja. Pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili, pa določa ZJN-3.
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, za kar gre, po vsebini v obravnavanem primeru, pa je v skladu z 2. členom ZPVPJN zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.
ZPOP-1 člen 30, 34a, 34a/5. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 3, 3/2, 3/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - državna pomoč - pomoči po pravilu de minimis
Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.
ZUJIK člen 94, 94/5. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 8, 13. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz Javnega razpisa prejel skupno 18 točk, kar odraža v nadaljevanju povzeto mnenje strokovne komisije. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK.
Očitek tožnice, da je Agencija tudi z novo odločbo bistveno kršila pravila določb postopka, je zato utemeljen. Utemeljen pa je tudi ugovor, da iz izpodbijane odločbe in poročila, ki ga je tožnica prejela po izdaji izpodbijane odločbe, ni mogoče preveriti, ali je strokovna komisija delovala skladno s Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 26, 27.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika", govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.
javni razpis - športna dejavnost - financiranje iz javnih sredstev - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Dopis tožene stranke, s katerim je ta odgovorila na tožnikovo vlogo, vloženo v zvezi z njenim nestrinjanjem z nekaterimi določbami in potekom javnega razpisa, ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Upravni akt je namreč samo tisti akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe. Z navedenim dopisom o slednjem ni bilo odločeno, ampak gre pri teh dopisih med strankama tako po formi kot vsebini za korespondenco, ki se sicer nanaša na predmetni javni razpis, vendar pa ne pomeni vsebinskega (niti formalnega) odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih tožeče stranke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.
Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 102.
zahtevek za izplačilo sredstev - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti.
Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
Tožena stranka je utemeljeno, ker je ugotovila, da v zvezi z zadevnim projektom niso izpolnjeni pogoji, ki so glede upravičenih stroškov za sofinanciranje predpisani pri ukrepu 431, zahtevek za izplačilo sredstev delno zavrnila.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/3, 6/3-1.
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - obrazložitev odločbe - sodni preizkus - strokovna komisija
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.
Iz podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa, je tožena stranka po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da tožeča stranka nima poravnanih obveznosti do države in ne izpolnjuje razpisnega pogoja.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, ker se dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
ZUP člen 2, 2/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 226, 227.
javni razpis - ocena vloge - število točk - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. To ne pomeni zgolj pojasnila o minimalnem številu točki, ki ga je treba doseči za uspeh na razpisu, ter navedbe doseženega števila točk, temveč tudi razloge za doseženo število točk. Le če so v odločitvi navedeni ti razlogi, je prijavitelju lahko znano, zakaj ni uspel, in mu je hkrati omogočeno, da te razloge v pravnih sredstvih obrazloženo izpodbija, sodišču pa, da izpodbijano odločitev v obsegu tožbenih navedb preizkusi. Ravno to je bilo po presoji sodišča tožniku z izpodbijanim sklepom, ki v bistvu ne vsebuje drugih razlogov kot potrebno in doseženo število točk, onemogočeno.
Na drugačno presojo neobrazloženosti izpodbijanega sklepa ne vpliva izpodbijanemu sklepu priloženi dokument. Tožnica namreč utemeljeno uveljavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, kaj naj bi bil ta dokument. Sam sklep se namreč na to prilogo ne sklicuje niti na formalni ravni (saj je sploh ne omenja), še manj pa jo pojasnjuje, npr. kot dopolnitev obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na naravo priloženega dokumenta je, kot pravilno opozarja tožnica, tudi težko sklepati na podlagi njegove vsebine, saj iz njega ni mogoče povsem jasno razbrati, ali je ocenjevalni list ali povzetek ocenjevalnih listov, kar pa glede na pojasnjeno zahtevo po obrazloženosti odločitve za presojo, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niti ni pomembno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste namreč tako pomanjkljive obrazložitve ne more nadomestiti.
Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena, ker je tožena stranka ugotovila, da je predmet investicije dokončanje prodajno-servisnega centra v okviru že zgrajenega objekta v tretji gradbeni fazi. Na razpis prijavljeni projekt ne predstavlja tehnično-tehnološke zaključene celote, izvajati pa se je pričel že pred oddajo vloge.
ZUP člen 82, 82/1, 229, 229/2. ZUJIK člen 120, 120/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka postopka - položaj stranskega udeleženca - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Ker gre tožniku celo položaj stranke, ne le stranskega udeleženca, je njegov pravni interes za sodelovanje v tem postopku očiten, prav tako tudi njegova pravica do vpogleda v spis oziroma posamezne listine v njem (prvi odstavek 82. člena ZUP). Tega v ničemer ne spreminja toženkino stališče, da z odločbami, izdanimi drugim udeležencem na razpisu, ni odločeno o tožnikovi pravnih interesih. Ker se z javnim razpisom financirajo le tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje, je namreč očitna odvisnost odločitve, ali bo tožnik pridobil pravico do financiranja, tudi od ocenjevanja drugih programov ali projektov, prijavljenih na razpis.
ZŠpo-1 člen 16, 16/1, 16/4, 33, 33/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4, 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - razpisni pogoj - kategorizacija športnikov
Bistveni pogoj za financiranje konkretnega programa je ta, da je v prijavljeni športni program na področju vrhunskega športa - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem NPŠZ ali OKS – ZŠZ, vključen vrhunski športnik. Tožnica tako nima prav, ko trdi, da je po Pravilniku relevantno zgolj to, da športnik nastopa pod okriljem ene od teh dveh zvez. Iz predpisa jasno izhaja, da je relevantno tudi, da je v prijavljeni športni program vključena oseba, ki ima status vrhunskega športnika.
Tožnica v tožbi zgolj prepisuje zakonske določbe in določila Pravilnika in predlaga, da sodišče prekine postopek odločanja in začne postopek ocene skladnosti Zakona o športu z Ustavo Republike Slovenije v (vseh) tistih njegovih delih, ki so izpostavljeni v točki III Ad.1 tožbe. Pri tem ne pojasni, katera od številnih, v točki Ad.1 III tožbe izpostavljenih določb, naj bi bila neustavna in zakaj ter kako se (zmotna uporaba predpisa) odraža na odločitvi, sprejeti v obravnavanem primeru.