upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba stalne arbitraže - arbitraža
ZZVZZ ne določa, da se v tej zadevi vodi upravni postopek, izda upravna odločba, niti to ne izhaja iz narave stvari. V skladu z določili ZZVZZ tožena stranka na podlagi razpisa programov in storitev za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev sklepa pogodbe. Pri tem zakon ne določa, da postopek teče po določbah ZUP ali da se izda upravna odločba. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da ima razpis tožene stranke pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oziroma javnega zbiranja ponudb. V takšnem primeru pa je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij, pred rednimi sodišči.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ocena vloge - število točk - upravičeni stroški
Med strankama ni sporno, da stroški zunanjih izvajalcev razvoja ITP predstavljajo več kot 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije (in sicer 41,1 %), kar pa je v nasprotju z 2.11 točko pod ad1) razpisne dokumentacije. Upravičeni so namreč le tisti stroški zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo na aktivnosti razvoja novih integralnih turističnih produktov in lahko predstavljajo največ 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Ker je delež stroškov zunanjih izvajalcev razvoja večji, kot je to dopuščeno, je že to predstavljalo zadosten razlog za zavrnitev vloge tožnika.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - odgovor na tožbo
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi organ moral pri podkriterijih, pri katerih tožnica ni prejela maksimalnega števila točk, obrazložitev (oceno) podati tako, da bi bilo razvidno, koliko točk ter iz katerih dejanskih razlogov ji ni bilo dodeljenih. Skope in na splošni ravni podane ocene pri posameznih podkriterijih, ob tem, ko pri teh podkriterijih vlogi ni bilo dodeljeno maksimalno število točk, ne zadostijo zahtevi po obrazložitvi odločitve, ki bi omogočala preizkus materialne zakonitosti odločbe, saj dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni dovolj natančno opisano, kar utemeljeno ugovarja tožnica.
javni razpis - razstavljanje na sejmu - izpolnjevanje razpisnih pogojev - presoja izpolnjevanja pogojev - seznanitev stranke z ugotovitvami postopka
Glede na dejansko stanje in ugotovitve tožene stranke, da podatki o deležu tujih razstavljavcev med vsemi razstavljavci za sejem za leto 2017 v bazah niso dostopni, bi morala tožena stranka po presoji sodišča pred sprejemom odločitve o tožnikovi vlogi, tožnika seznaniti s temi ugotovitvami in ga pozvati, da ustrezne podatke, t. j. podatke, ki se nanašajo na sejem za leto 2017, predloži sam, nato pa na tej podlagi z upoštevanjem morebitnih tožnikovih podatkov ugotoviti dejansko stanje in izpolnjevanje spornega razpisnega pogoja, pri tem pa se tudi opredeliti do morebitnih podatkov, ki bi jih toženi stranki posredoval tožnik. Sodišče sicer ugotavlja, da gre v primeru javnih razpisov praviloma za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, ker se dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP). Vendar pa iz zgoraj opisanih okoliščin konkretne zadeve izhaja, da bi morala tožena stranka v skladu z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, ki se na podlagi 4. člena ZUP smiselno uporablja v tem postopku, ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.
ZUP člen 223, 223/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
S sklepom o popravi pomote je toženka popravila napačno navedbo prijavitelja in njegovega zastopnika, ki se ji je primerila v zavrnilnem sklepu, s tem pa po presoji sodišča ni posegala v vsebino tega sklepa. Tožnik sam izrecno navaja, da je od prenosne družbe na podlagi Delitvenega načrta prevzel vsa pravna razmerja v zvezi z vodenjem in prijavo na razvojne razpise, nanj so tako prešle tudi vse pravice in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. S tem, ko je tožnik postal univerzalni pravni naslednik prejšnjega prijavitelja, družbe A. d.o.o., je postal novi nosilec pravic in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. Zato sodišče pritrjuje toženki, da z izdajo sklepa o popravi pomote ni v ničemer spreminjala izjave svoje volje.
Očitna poprava pisne pomote pri navedbi prijavitelja in njegovega zastopnika, pri čemer je tožnik univerzalni pravni naslednik prvotnega prijavitelja in s tem novi nosilec vseh pravic in obveznosti iz naslova tega javnega razpisa (kar ni sporno, saj to navaja tožnik sam), ne more biti za tožnika nič bolj neugodna, kot je bila že sama zavrnitev vloge na javnem razpisu za prvotnega prijavitelja.
javni razpisi - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - upravni akt - posamičen akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - upravna zadeva - zavrženje tožbe
Ker obvestilo o neizbiri, ki ga v konkretnem primeru s tožbo izpodbija tožnik, glede na vsebino, ki jo vsebuje, ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče po 2. členu ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, saj tožena stranka z izpodbijanim aktom sploh ni odločala ne o upravni zadevi in tudi ne o kakršnikoli pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka v zvezi s 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
Kolikor toženka nima (materialno) pravne podlage, da vlogo oziroma predlog lahko zavrne, tožnik upravičeno opozarja, da je sredstva za izplačilo iz naslova razpisanega sofinanciranja nastalih obveznosti toženka dolžna zagotoviti (iz svojega proračuna), saj se ne more sklicevati, da so bila vsa sredstva že porabljena za druge prijavitelje.
Pri presojanju izpodbijane odločitve sodišče ugotavlja, da so utemeljeni tožnikovi ugovori, da obrazložitev obeh izpodbijanih aktov ne zadosti standardu obrazloženosti, ki ga določa ZUP v 214. členu. Po tej določbi mora obrazložitev odločbe namreč vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Takih razlogov izpodbijana sklepa ne vsebujeta in ne omogočata preizkusa izpodbijane odločitve (na kar pravilno opozarja tožeča stranka).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zaključena celota - zamudne obresti
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je postavke iz popisa del, pri katerih je ugotavljala kršitve po 37. členu ZJN-2, črtala v celoti in ne le tiste dele postavk, kjer je ugotavljala tako kršitev, kar sicer terja načelo sorazmernosti. Prav tako ni utemeljila svoje odločitve, da so obnove domov krajevnih skupnosti zaključena celota, oziroma da so sklop več naročil, ki pa tvorijo eno samo naročilo, pri čemer ni pojasnila utemeljenih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke (zaslišanja prič), s katerimi je ta želela dokazovati utemeljenost ločenih naročil. Dejansko stanje v zadevi je zato nepopolno ugotovljeno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije - razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih
Glede ocene strokovne komisije morajo biti navedeni jasni in določni razlogi, ki omogočajo presojo njene razumnosti in upoštevanja pogojev javnega razpisa. Iz razlogov mora izhajati, zakaj projekt po mnenju strokovne komisije bolj ali manj izpolnjuje posamezne kriterije razpisa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
To, kar toženka navaja v odgovoru na tožbo, ne izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razlogi, zaradi katerih je bila vloga tožnice ocenjena z nekimi ocenami, morajo biti navedeni v sklepu in ne v odgovoru na tožbo. Obrazložitev razlogov tako po presoji sodišča ne zadosti zahtevam 214. člena ZUP, zaradi česar sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - potrdilo - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek - poziv na dopolnitev - nejasna in nepopolna vloga
Časovno obdobje, ki ga tožnik izkazuje glede drugega dela finančnega pogoja, ni ustrezno oziroma skladno z zahtevanim časovnim obdobjem Javnega razpisa.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (2017) člen 4, 4/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda
V javnem pozivu je bilo določeno, da občina zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja na zemljiško parcelo natančno. Enako je izhajalo iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kran. Skladno z Odlokom/2017 in za namen izvajanja javnega poziva (glej 1. člen Odloka o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj) je Mestna občina A. posredovala toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, ki so bili uporabljeni pri odločanju. Ne gre za retroaktivno uporabo predpisa, pač pa za, kot izhaja iz terminologije javnega poziva in obeh odlokov, podatke o mejah območja, za namen uporabe javnega poziva
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev - prednostna lista za dodelitev stanovanj
Pravila javnega razpisa so v naprej jasna in določena, tako da lahko komisija zgolj v okviru le-teh opravi točkovanje vloge in oblikuje prednostno listo prosilcev za stanovanja, namenjena za neprofitni najem.
Širitev izključitvenih razlogov na sporne terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, in v zvezi njimi še ni bil niti uveden kakršen koli postopek, ne more biti v skladu z načeli postopkov javnega naročanja, in sicer ne glede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja. Nič drugega ni mogoče sklepati niti na podlagi 76. člena ZJN-3, ki pozitivne pogoje za sodelovanje na razpisih predpisuje izrecno ozko in določno.
ZŠpo-1 člen 13, 16, 16/3, 71, 98. Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (2015) člen 38, 76.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje letnega programa športa v občini - skladnost splošnega akta z zakonom
Nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa 38. člen Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1. Dejstvo, da se izbranega nosilca športne panoge oz. njegov zbir točk ponderira, po mnenju sodišča ne pomeni določitev merila izven nabora naštetih v 16. členu ZŠpo-1.
Določitev nosilca prednostne športne panoge pomeni določitev podrobnejših pogojev in meril za izbiro, s katerimi je toženka izrazila svoj lokalni interes, za kar ima v določbi tretjega odstavka 16. člena ZŠpo-1 zakonsko pooblastilo.
Ker je v obravnavnem primeru komisija ocenila, da tožnikov projekt ne izpolnjuje vseh splošnih kriterijev razpisa, je skladno z določili Javnega razpisa postopanje komisije, ko tožnikove vloge točkovno ni ocenila, saj je točkovna ocena vloge predmet ocene vsebinskih kriterijev razpisa. Ta pa se, kot rečeno, v primeru, ko projekt ne izpolnjuje vseh kumulativno določenih splošnih kriterijev razpisa, ne opravi.
Pravilna je navedba tožene stranke, da ni dolžna čakati na pravnomočno sodno odločitev, s katero bi bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni poravnala svojih obveznosti, saj je to posebej opredeljeno v določbah Javnega razpisa, vendar pa to ne pomeni, da lahko svojo odločitev utemelji zgolj z navedbo, da obveznosti niso poravnane, ne da bi to ustrezno pojasnila in utemeljila.
Širitev izključitvenih razlogov na sporne terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, in v zvezi njimi še ni bil niti uveden kakršen koli postopek, po presoji sodišča ne more biti v skladu z načeli postopkov javnega naročanja, in sicer ne glede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
Tožnik v primeru, da je bil prijavljen projekt na drugem (kasnejšem) pozivu izbran za sofinanciranje, ni upravičen do (dvojnega) financiranja. To izhaja že iz načela gospodarne porabe javnih sredstev, kot ga določata tako 2. člen ZJF kakor tudi 4. člen ZJN-3 v zvezi s tretjim odstavkom 106.f člena ZJF. V ponovljenem postopku bo zato morala toženka pred odločitvijo ugotoviti vse pravno pomembne okoliščine za pravilno uporabo prava, in sicer poleg okoliščin sofinanciranja tožnikovih projektov tudi njuno medsebojno povezanost ter to v obrazložitvi svoje odločitve ustrezno pojasniti.