sofinanciranje iz javnih sredstev - javnopravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP - javno pooblastilo - pravica do pritožbe - zavrženje tožbe
Odločanje o dodelitvi javnih sredstev po povsem enotni in ustaljeni upravnosodni praksi nima značaja upravne zadeve iz 2. člena ZUP, temveč gre za odločanje v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), torej za postopek, v katerem se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom, in smiselno, kolikor je uporaba posameznih določb oziroma procesnih institutov po ZUP v določeni javnopravni stvari mogoča in primerna.
Toženka v obravnavani (javnopravni) zadevi nastopa kot nosilec javnega pooblastila, ki ima pri izvajanju tega pooblastila pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis. V kontekstu obravnavane zadeve to pomeni, da je toženka zavezana k uporabi ZUP, kot je določeno v določbah 1. do 4. člena tega zakona.
Tožnici bi morala biti zagotovljena možnost pritožbe v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP. Da bi bila tožba v upravnem sporu sploh dopustna, bi morala tožnica pred njeno vložitvijo to možnost tudi izčrpati. Ker tega ni storila, je to razlog za zavrženje tožbe po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V izpodbijanem sklepu so poleg števila točk, dodeljenih pri posameznem kriteriju, navedeni tudi razlogi za njihovo dodelitev po posameznem ocenjevalcu, ti pa sledijo razlogom, ki jih je za posamezno število točk opredelila že toženka v razpisni dokumentaciji. To pa je po presoji sodišča ustrezno glede na vrsto postopka in obseg sodne kontrole, hkrati pa po presoji sodišča zadosti tudi standardu obrazložitve, kot izhaja iz 214. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev
Pravilna je ugotovitev, da stroški priprave na tisk in tisk presegajo z razpisom določeni prag, to je 30%, kar pa je v nasprotju z 2.11.1 točko pod ad2) razpisne dokumentacije. Iz slednje namreč izhaja, da so upravičeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), pri tem lahko stroški priprave na tisk in tisk obsegajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Glede na navedeno je po presoji sodišča navedeni razpisni pogoj dovolj jasen.
Javni razpis za dodelitev radijske frekvence, ki se nanaša na oddajno točko Vogel 105,9 MHz, je bil nesporno razveljavljen. Tožnik pa bi šele s pravnomočnostjo odločbe, izdane na podlagi Javnega razpisa, pridobil pravico, da uporablja radijsko frekvenco oziroma bi šele z izdajo odločbe, s katero bi bil izbran drug ponudnik, imel pravico zoper njo uveljavljati pravno sredstvo. V upravnem postopku, ki ga toženka z izpodbijanim aktom posledično ustavlja, tako v tožnikov položaj ni bilo poseženo, saj radijska frekvenca ni bila in ne bo podeljena nobenemu (drugemu) ponudniku. Nadalje sodišče sodi, da tožnik tudi v primeru uspeha s to tožbo po nobeni določbi ZEKom-1 ne bi mogel zahtevati, da se radijska frekvenca podeli njemu. Zato za tožbo nima pravnega interesa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Pravica pritožbe, zagotovljena v 13. členu ZUP, pomeni pravico stranke do rednega pravnega sredstva, ki ima odložilni učinek (če ni z zakonom določena izjema) in devolutivni učinek.
O pritožbi je odločila toženka, ki je izdala že prvi, s pritožbo izpodbijani sklep z dne 29. 5. 2018. Sodišče tako oba sklepa šteje kot akta prvostopenjskega postopka v dvostopenjskem postopku, torej da je bil tožnici omogočen nekakšen ugovor oziroma izjava v postopku na prvi stopnji.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - delitev sredstev po zaporedju prispelih vlog - pogoji javnega povabila - poraba sredstev javnega razpisa - načelo enakega obravnavanja
Toženka je predložene ponudbe pravilno obravnavala po vrstnem redu njihovega prispetja in do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Za tako ravnanje je imela podlago tako v zakonu (četrti odstavek 47. člena ZUTD), kot v javnem povabilu (drugi odstavek 19.1 točke), ki ju je morala pri odločanju upoštevati.
Pri kriteriju obravnavanja ponudb po času prispetja in do porabe razpoložljivih finančnih sredstev ne gre za kršitev načela enakega obravnavanja, saj je ta pogoj oziroma kriterij, ki je bil (vnaprej) javno objavljen, veljal enako za vse prijavljene kandidate na javno povabilo. Kriterij vrstnega reda prispetja ponudbe je po svoji naravi jasen in objektiven ter zato (praviloma) niti ne potrebuje dodatne vsebinske opredelitve.
Pogoj iz določbe Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 86, 86/3, 114.
javni razpis - nepovratna finančna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kontrolni pregled - vračilo sredstev - dokazna vrednost računa
Namen obveznosti predložitve originalnih izvodov računov k zahtevku za izplačilo sredstev je predvsem v tem, da se omogoči administrativna kontrola zahtevka, ki je še toliko bolj pomembna v primeru, kot je tudi obravnavani, ko so bila sredstva odobrena samo za del širše naložbe. Upravičene stroške je treba jasno razmejiti od stroškov, ki niso predmet odločbe o pravici do sredstev, pri čemer je račun bistven dokument za preverjanje upravičenosti do stroškov.
javni razpis - razpisni pogoj - neporavnane obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je sporni pogoj dvoumen, saj iz njegovega besedila ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo tožnika.
ZVO-1 člen 146g, 146g/1, 146h. ZUP člen 9. URS člen 25.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - namenska poraba sredstev - vračilo sredstev - načelo zaslišanja strank - pravica do pravnega sredstva
Določbo tretjega odstavka 146.g člena ZVO-1 je treba razlagati tako, da se tako odločba o dodelitvi pravice do sredstev iz prvega odstavka 146. g člena ZVO-1 kot odločba o odvzemu pravice do sredstev izda na podlagi določb ZUP, zoper katero pritožba ni dovoljena, je pa zoper njo dopusten upravni spor. Drugačna razlaga bi bila protiustavna, saj bi bila s tem kršena pravica do pravnega sredstva prosilca iz 25. člena Ustave RS. Da se v postopku odvzema pravic do pridobljenih sredstev po določbah 146.h člena ZVO-1 uporabljajo določbe ZUP, pa smiselno izhaja tudi iz sodne prakse tega sodišča (sodba št. I U 69/2018 z dne 8. 1. 2019).
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožeči stranki ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožeča stranka je imela tako šele v upravnem sporu možnost navajati svoje ugovore in predlagati dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev, v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno.
SZ-1 člen 11, 87, 87/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1, 21, 23, 23/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk.
Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
O pritožbi je odločila toženka, ki je izdala že prvi, s pritožbo izpodbijani sklep z dne 26. 6. 2018; poleg tega pa iz zaključnega dela obrazložitve sklepa o pritožbi tudi eksplicitno izhaja, da pritožba ni bila obravnavana kot redno pravno sredstvo po določbah ZUP, pač pa kot institut, preko katerega je prijaviteljem omogočena pravica do izjave.
Po navedenem tožnica s tožbo izpodbija sklep, ki še ni postal dokončen. Razlog za tako njeno postopanje je v nepravilnem pravnem pouku v sklepu o izidu pritožbe, v katerem je navedeno, da ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot tudi na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 člen 5. ZUS-1 člen 52.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - razpisni pogoj - glavna dejavnost - morsko ribištvo - tožbena novota
Javni razpis po presoji sodišča v spornem razpisnem pogoju iz tč. 4.1.9. ni neskladen z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis, saj sam po sebi ne izključuje prijaviteljev, ki niso dejavni na področju ribištva in akvakulture. Nasprotno, izključuje prijavitelje, ki so dejavni na področju ribištva in akvakulture, pri čemer pa se razume, da na tem področju so dejavni, če imajo registrirano glavno dejavnost s tega področja, vsled česar je razumljivo, da je sporni razpisni pogoj tudi tako formuliran.
dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - oblika ponudbe - samostojni podjetnik
Napačen je zaključek tožene stranke, da ponudbe niso bile izdane upravičencu za izplačilo sredstev, ker subjekt na dokumentih povpraševanja in ponudb v trenutku nastanka le-teh še ni bil registriran v Poslovnem registru Slovenije, torej še ni obstajal. Po presoji sodišča namreč pridobivanje ponudb ne predstavlja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak gre za opravljanje predhodnih aktivnosti oziroma pridobivanje informacij, na podlagi katerih bo lahko samostojni podjetnik opravljal svojo dejavnost.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odločba Ustavnega sodišča - razpisni pogoj - razlaga - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
Pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, ki izhaja iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem izpodbijano obvestilo temelji, nejasen. Razlagati ga je mogoče tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnica. Zato ga je treba razlagati v tožničino korist, saj je toženka tista, ki je takšen nejasen pogoj v Javno ponudbo zapisala. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to izrecno tako zapisati.