Tožnici bi morala biti zagotovljena pritožba v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP, in bi pritožbo pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, da bi bila tožba dopustna, tudi morala izčrpati.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6.
nepovratna finančna sredstva - javni poziv - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nove naložbe - začetek naložbe - pogoji za pridobitev sredstev
Novi dokazi v večini primerov pojmovno ne morejo nastati kasneje, ker so neposredno vezani na dejstva, ki so že obstajala v trenutku odločanja v prvotnem upravnem postopku. Pri tem obnovitvenem razlogu velja za nov dokaz samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti.
Izpodbijani sklep je skop, saj le citira predpise, na podlagi katerih je tožena stranka razdelila sredstva za izvajanje programov športa. Sklicevanje samo na zakonsko podlago ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o odločilnih dejstvih, glede predmeta, namena Javnega razpisa, o merilih za vrednotenje prijavljenih športnih programov, ki so v obliki točkovnega sistema.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - plačilo davkov in drugih obveznih dajatev - poravnane obveznosti
Sodišče tozadevno pritrjuje toženki: sporni razpisni pogoj je jasen. Po njem se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, pogoja ne izpolnjuje tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge; toženka je v postopku ugotovila, da tožnik ni imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, s tem ga je seznanila in mu dala možnost izjave; tožnik se o tem ni izjavil in dokazal nasprotnega.
Kolikor tožnik s svojimi tožbenimi navedbami v tej zvezi samo negira neizpolnjevanje spornega pogoja (tj. da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti), pa sodišče izpostavlja, da je treba upoštevati tudi drugi del ubeseditve tega pogoja, tj. da se šteje, da ta pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev v relevantnem obdobju.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 224, 224/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.
Organ se ni konkretizirano opredelil do v prijavi navedenih realiziranih projektov, s katerimi je tožnik dokazoval izpolnjevanje posebnega pogoja po točki 6.2.1.1. Javnega razpisa, ki bi ga uvrstilo med prijavitelje, katerih vloge se kot ustrezne (prvi odstavek 118. člena ZUJIK) predložijo v ocenjevanje in vrednotenje stvarno pristojni strokovni komisiji, ki pripravi predlog projektov, ki se financirajo (119. člen ZUJIK).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obvestilo - izpodbijanje obvestila - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba tožnice zoper obvestilo kot prvostopenjski akt je vložena prezgodaj. Rok za vložitev tožbe namreč začne teči šele po vročitvi dokončnega upravnega akta, s katerim je postopek končan, v konkretnem primeru je to akta, s katerim bo Upravni odbor tožene stranke odločil o ugovoru tožnice zoper izpodbijano obsvetilo. V obravnavnem primeru pa Upravni odbor tožene stranke o ugovor tožnice še odločil in torej drugostopenjski akt, s katerim bi bil upravni postopek končan, še ni bil izdan, zato je tožba tožnice v obravnavni zadev vložena preuranjeno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - kršitev pravice do izjave - neobrazložena odločba
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika seznaniti s podatki, ki jih je sam pridobil od FURS, ter mu omogočiti, da se o tem izjavi ter predloži morebitne dodatne dokaze.
Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V času objave Javnega razpisa dne 29. 1. 2016, določbe ZJN-3 še niso bile v uporabi (šele od 1. 4. 2016), zato se toženka na določbo točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 kot pravilno, v smislu subsidiarne uporabe pri oblikovanju posameznega merila, ni mogla opreti in nanjo tudi ne opreti razlage vsebine spornega merila.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 225, 226. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (2005) člen 6, 11.
Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.
ZUJIK člen 74, 93, 94, 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 11, 12, 15.
javni razpis - razpisni pogoj - oddaja v najem - slikarski atelje - spor polne jurisdikcije
Glede na določbe ZUJIK in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov javnega razpisa za področje A sklop 2 ni mogoče razlagati drugače, kot da je bila toženka dolžna za ta sklop najprej na podlagi točkovanja po kriterijih iz javnega razpisa oblikovati in objaviti prednostno listo ter šele nato, na podlagi tako objavljene prednostne liste, odločati o dodelitvi umetniških ateljejev, in sicer tudi tistih ateljejev, ki so bili na razpolago že ob objavi razpisa. Glede na ugotovljeni kršitvi (nespoštovanja postopka o dodelitvi ateljeja na podlagi predhodno oblikovane in objavljene prednostne liste in zaradi odločanja na podlagi okoliščine, ki v besedilu javnega razpisa ni bila določena kot kriterij za odločanje) to pomeni, da mora tožniku glede na njegov položaj na prednostni listi, ki izhaja iz doseženega števila točk, toženka dodeliti primeren atelje.
ZKme-1 člen 57, 57/1. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Tožnik ni predložil treh tržno pridobljenih pisnih ponudb, ampak neverodostojne dokumente, pridobljene z namenom, da bi samo formalno zadostil pogojem javnega razpisa in pridobil zadevna sredstva. Glede na navedeno je treba ponudbi, ki ju je tožnik priložil, šteti kot lažen dokaz, predložen z namenom pridobitve podpore, kar daje podlago za zavrnitev podpore v celoti in izključitev tožnika iz predmetnega ukrepa in podukrepa za leti 2016 in 2017.
javni razpis - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - povezane osebe
Za povezana podjetja preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki usklajeno delujejo, je mogoče šteti podjetja, če je iz analize pravnih in ekonomskih odnosov, ki obstajajo med njimi, jasno razvidno, da preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, tvorijo samostojno gospodarsko enoto. Za fizične osebe šteje, da delujejo usklajeno, če se dogovorijo, da bodo vplivale na poslovne odločitve zadevnih podjetij, tako da za ta podjetja ni mogoče reči, da so gospodarsko neodvisna.
Ministrstvo v izpodbijani odločbi nekonkretizirano ugotavlja, da sta obe podjetji povezani, ker so fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje iste tako, da lahko usklajeno delujejo in imajo vpliv na poslovne odločitev povezanih podjetij, vendar pa ta zaključek ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi ni določno ugotovljeno, kako bi naj potekala povezava med fizičnimi osebami, preko katerih bi naj prej navedeni podjetji skupno delovali, niti ni konkretnih ugotovitev (razen povzemanja podatkov AJPES) o dejavnosti, ki jo opravljajo na istih upoštevnih oziroma sosednjih trgih, saj ni nobenih ugotovitev o tem, za katere trge konkretno gre.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Sodišče na podlagi podatkov iz uradne evidence ter ob odsotnosti tožničinih dokazil (potrdila o vpisu) presoja, da je bila ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega organa pravilna. Tožnica celoten čas trajanja obiska ni bila vpisana na doktorski študij, saj od 1. 10. 2017 ni bila več vpisana na doktorski študij na omenjeni fakulteti niti na drugem javno veljavnem visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno – zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja – zavrnil tožničino vlogo.
Iz podane obrazložitve izpodbijanih sklepov izhajajo razumni in konkretni razlogi za toženkino oceno tožnikove prijave. Vsebinske pomanjkljivosti Programa niso zgolj pavšalno navedene, ampak so po oceni sodišča v zadostni meri konkretno obrazložene ter iz njih ni razbrati arbitrarnega ravnanja toženke. Z navajanjem razumnih in konkretnih razlogov v obrazložitvi izpodbijanih sklepov tako toženka ni posegla v tožnikovo pravico varovanja enakih možnosti, da bi na Javnem razpisu konkuriral pod enakimi pogoji kot ostali prijavljeni in v skladu z določbo 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). V vsebinsko presojo razlogov, ki so vplivali na odločitev toženke, pa se sodišče ni spuščalo, saj bi s tem prešlo v področje presojanja strokovne ocene, kar pa ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso je namreč pri strokovno-tehničnih vprašanjih, povezanih (med drugim) s postopki sofinanciranja iz javnih sredstev, sodna presoja zadržana, v smislu da presojo o vsebinski ustreznosti oziroma vrednotenju na razpis prispelih vlog z vidika dejanskih kriterijev sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP (ob njegovi smiselni uporabi) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov, upoštevajoč vsebino tožbenih ugovorov.
Sodišče se osredotoča na preizkus tožbenih navedb v zvezi z pomanjkljivo obrazložitvijo (nemožnost preizkusa) izpodbijanih sklepov; tožbene navedbe v zvezi s strokovnim ocenjevanjem tožnikove prijave s strani toženke oziroma strokovne komisije pa ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
javni razpisi - obrazložitev odločbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena. Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
javni razpisi - razpisni pogoj - dodelitev štipendije - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Upravni organ, ki je po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.