ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 86, 86/3, 114.
javni razpis - nepovratna finančna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kontrolni pregled - vračilo sredstev - dokazna vrednost računa
Namen obveznosti predložitve originalnih izvodov računov k zahtevku za izplačilo sredstev je predvsem v tem, da se omogoči administrativna kontrola zahtevka, ki je še toliko bolj pomembna v primeru, kot je tudi obravnavani, ko so bila sredstva odobrena samo za del širše naložbe. Upravičene stroške je treba jasno razmejiti od stroškov, ki niso predmet odločbe o pravici do sredstev, pri čemer je račun bistven dokument za preverjanje upravičenosti do stroškov.
javni razpis - razpisni pogoj - neporavnane obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je sporni pogoj dvoumen, saj iz njegovega besedila ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo tožnika.
SZ-1 člen 11, 87, 87/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1, 21, 23, 23/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk.
Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
O pritožbi je odločila toženka, ki je izdala že prvi, s pritožbo izpodbijani sklep z dne 26. 6. 2018; poleg tega pa iz zaključnega dela obrazložitve sklepa o pritožbi tudi eksplicitno izhaja, da pritožba ni bila obravnavana kot redno pravno sredstvo po določbah ZUP, pač pa kot institut, preko katerega je prijaviteljem omogočena pravica do izjave.
Po navedenem tožnica s tožbo izpodbija sklep, ki še ni postal dokončen. Razlog za tako njeno postopanje je v nepravilnem pravnem pouku v sklepu o izidu pritožbe, v katerem je navedeno, da ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor.
Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 člen 5. ZUS-1 člen 52.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - razpisni pogoj - glavna dejavnost - morsko ribištvo - tožbena novota
Javni razpis po presoji sodišča v spornem razpisnem pogoju iz tč. 4.1.9. ni neskladen z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis, saj sam po sebi ne izključuje prijaviteljev, ki niso dejavni na področju ribištva in akvakulture. Nasprotno, izključuje prijavitelje, ki so dejavni na področju ribištva in akvakulture, pri čemer pa se razume, da na tem področju so dejavni, če imajo registrirano glavno dejavnost s tega področja, vsled česar je razumljivo, da je sporni razpisni pogoj tudi tako formuliran.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženec, kot tudi na način, za kakršnega se zavzema tožnik. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisal toženec, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odločba Ustavnega sodišča - razpisni pogoj - razlaga - poravnani davki in druge dajatve
Pogoj iz Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, je najmanj nejasen. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnika.
dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - oblika ponudbe - samostojni podjetnik
Napačen je zaključek tožene stranke, da ponudbe niso bile izdane upravičencu za izplačilo sredstev, ker subjekt na dokumentih povpraševanja in ponudb v trenutku nastanka le-teh še ni bil registriran v Poslovnem registru Slovenije, torej še ni obstajal. Po presoji sodišča namreč pridobivanje ponudb ne predstavlja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak gre za opravljanje predhodnih aktivnosti oziroma pridobivanje informacij, na podlagi katerih bo lahko samostojni podjetnik opravljal svojo dejavnost.
ZUJIK člen 117, 117/5. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/1, 11, 11/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področju umetnosti - upravičena oseba - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako oziroma na kateri dejanski podlagi je komisija oziroma tožena stranka prišla do spornih ugotovitev o neupravičenosti tožeče stranke, konkretno o tem, da tožeča stranka ni izvedla v obdobju 2014-2017 vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. Predvsem pa ostaja povsem neobrazložena in nepodprta z dejstvi ključna ugotovitev, to je, da sta le dva od projektov dejansko del produkcije tožeče stranke in da sta le dva projekta takšna, ki sodita na področje uprizoritvenih umetnosti, saj ni nikjer navedeno, za katera in kakšna projekta gre in iz katerega razloga vsi ostali projekti sodijo na področje glasbe.
Glede na besedilo Javnega razpisa sodišče pritrjuje tožniku, da datuma nastanka stroškov ni mogoče enačiti z datumom, ko je bilo plačilo izvršeno. Da bi se štelo, da stroški nastanejo z datumom njihovega plačila, iz določb Javnega razpisa ne izhaja. Celo nasprotno, citirano besedilo Javnega razpisa bi bilo mogoče razumeti, da je datum nastanka stroškov mogoče enačiti z datumom izdaje računa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - socialno varstvo - zdravstvena dejavnost - koncesijska pogodba - javna služba - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega sklepa razlogov v tej smeri (glede izvajanja javne službe in s tem povezane neustreznosti vloge) sploh nima. Razlogi tožene stranke o položaju tožeče stranke oziroma o vsebini njenega programa, kot osnovnega pogoja za kandidiranje, tako ostajajo nejasni oziroma pomanjkljivi do te mere, da zakonitosti izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti.
Pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, ki izhaja iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem izpodbijano obvestilo temelji, nejasen. Razlagati ga je mogoče tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnica. Zato ga je treba razlagati v tožničino korist, saj je toženka tista, ki je takšen nejasen pogoj v Javno ponudbo zapisala. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to izrecno tako zapisati.
Tožnici bi morala biti zagotovljena pritožba v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP, in bi pritožbo pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, da bi bila tožba dopustna, tudi morala izčrpati.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6.
nepovratna finančna sredstva - javni poziv - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nove naložbe - začetek naložbe - pogoji za pridobitev sredstev
Novi dokazi v večini primerov pojmovno ne morejo nastati kasneje, ker so neposredno vezani na dejstva, ki so že obstajala v trenutku odločanja v prvotnem upravnem postopku. Pri tem obnovitvenem razlogu velja za nov dokaz samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti.
Izpodbijani sklep je skop, saj le citira predpise, na podlagi katerih je tožena stranka razdelila sredstva za izvajanje programov športa. Sklicevanje samo na zakonsko podlago ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o odločilnih dejstvih, glede predmeta, namena Javnega razpisa, o merilih za vrednotenje prijavljenih športnih programov, ki so v obliki točkovnega sistema.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - plačilo davkov in drugih obveznih dajatev - poravnane obveznosti
Sodišče tozadevno pritrjuje toženki: sporni razpisni pogoj je jasen. Po njem se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, pogoja ne izpolnjuje tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge; toženka je v postopku ugotovila, da tožnik ni imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, s tem ga je seznanila in mu dala možnost izjave; tožnik se o tem ni izjavil in dokazal nasprotnega.
Kolikor tožnik s svojimi tožbenimi navedbami v tej zvezi samo negira neizpolnjevanje spornega pogoja (tj. da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti), pa sodišče izpostavlja, da je treba upoštevati tudi drugi del ubeseditve tega pogoja, tj. da se šteje, da ta pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev v relevantnem obdobju.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 224, 224/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.