ZSV člen 18s. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (2016) člen 9.
javni razpis - sofinanciranje programa - socialnovarstvene storitve
ZSV v 18.s členu določa med drugim, da se socialnovarstveni programi sofinancirajo na podlagi javnih razpisov, izvajalec takšnega programa pa mora zagotavljati pogoje, določene v javnem razpisu, pri čemer pa pristojni minister podrobneje določi med drugim tudi postopek sprememb. Po presoji sodišča že to zakonsko besedilo jasno nakazuje, da je treba pri presoji izpolnjevanja pogojev upoštevati Javni razpis ter da se v Pravilniku o sofinanciranju socialnovarstvenih programov le podrobneje določajo nekateri aspekti, ki so bolj postopkovne narave, medtem ko pa je za vsebino ključen sam Javni razpis.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Ob upoštevanju razpisnih pogojev glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki. Tožena stranka bi jo zato morala pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila, niti določbe Javnega razpisa.
ZOFVI člen 99, 99/5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2011) člen 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - sodna presoja
V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.
javno povabilo - zavrnitev ponudbe - kršitev pogodbenih obveznosti - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Toženec je odločitev o zavrnitvi sprejema ponudbe sprejel, ker da je tožnik kršil pogodbeno obveznost, s tem, ko je usposabljanje A.A. potekalo na način, ki je v nasprotju s pogodbo oziroma določbami JP, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe. Iz podatkov spisa je sicer razvidno (in kar potrjuje tudi tožnik v tožbi), da je bil tožnik o očitani kršitvi s strani toženca sicer seznanjen, vendar je bil o tem seznanjen v postopku, v katerem je prišlo do očitane kršitve (tj. v postopku JP za program Usposabljanje na delovnem mestu), ne pa v tem postopku, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZVO-1 člen 146g, 146g/1, 146g/4, 146g/6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepovratna finančna spodbuda - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa ni podana, ker še ni potekel 90-dnevni rok za izdajo odločbe (tretji in drugi odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 146.g člena ZVO-1).
Če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, je treba izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Očitno je, da so iz dokazov izhajala drugačna dejstva, tako da bi toženka o tem morala obvestiti tožnika in mu dati možnost, da se izjavi, nato pa po prejemu njegove izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
ZUP člen 50, 50/2, 223. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - univerzalno pravno nasledstvo - stranka postopka - prepozno vložena tožba
Nesporno med strankama je, da je bila toženka že med postopkom seznanjena, da se je prvotni prijavitelj A. d.o.o. (po oddaji vloge na javni razpis in pred izdajo zavrnilnega sklepa z dne 5. 8. 2019) statusno preoblikoval in del svojega premoženja (vključno s pravicami in obveznostmi iz predmetnega javnega razpisa) prenesel na tožnika. To pa pomeni, da bi morala toženka že med postopkom in torej pred izdajo zavrnilnega sklepa ravnati v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZUP (kot to pravilno razloguje tožnik) in kot prijavitelja šteti tožnika ter odločiti o njegovi vlogi z zavrnilnim sklepom, česar pa ni storila. Upoštevajoč navedena nesporna dejstva, je toženka s takim načinom odločanja očitno presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi določa 223. člen ZUP. S tem je namreč spremenila stranko, na katero se je prvotna odločitev nanašala, saj je bilo z zavrnilnim sklepom odločeno o pravici druge osebe, odločitev, sprejeta s sklepom o popravi pomote, pa se očitno nanaša na tožnika. Posledično je bilo tako odločeno o javnopravnem razmerju med drugimi subjekti, kot v že končanem upravnem postopku (ki se je zaključil z izdajo zavrnilnega sklepa), česar pa ni mogoče določiti oziroma popraviti s sklepom, izdanim na podlagi 223. člena ZUP.
Tožnik se je z izdajo zavrnilnega sklepa seznanil na dan vročitve tega sklepa pravnemu predniku tožnika, tj. 12. 8. 2019. Kot že povedano zgoraj, je tožnik tožbo vložil 30. 10. 2020, to pa pomeni, da je tožba zoper zavrnilni sklep vložena po izteku 30- dnevnega roka za njeno vložitev, torej prepozna.
javni razpis - sofinanciranje programov športa - skladnost podzakonskega akta z zakonom - enakost pred zakonom
Po 16. členu Odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Kranj vsako društvo postane nosilec športne panoge, kolikor v skladu s kriteriji in merili doseže najvišjo vrednost točk. Sodišče torej meni, da nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa Odlok, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1.
proizvodnja električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Podporo upravičujejo tisti stroški, ki jih proizvodnja elektrike povzroča lastniku naprave in ne neposredno naprava sama.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - administrativna napaka - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku pojasniti, ali je bila ugotovljena administrativna napaka takšne narave, da vpliva na dejansko izplačilo, prav tako pa bo tožena stranka morala navesti pravno podlago za takšno odločitev.
Ker so se tekom odločanja tožene stranke pojavili dvomi in je bila ugotovljena zgolj administrativna napaka, bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku dati vsaj možnost, da se o navedenih napakah v postopku izjavi glede na to, da bi takšna ugotovitev utegnila vplivati na odločitev v zadevi in bi torej postopek moral biti dopolnjen v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP.
EZ-1 člen 373. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9, 18. ZUP člen 144.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na razpis - državna pomoč - električna energija - formalna popolnost vloge - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP
Javni razpisi ali javni pozivi niso podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se toženka glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objavljen.
Toženka je s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5. ZKme-1 člen 5, 143.
Organ mora ob ugotovitvi katerekoli od okoliščin iz šestega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 šteti, da je vzpostavitev upravičenčevega kmetijskega gospodarstva dokončna in sicer zgolj na podlagi pravne ureditve, ne da bi v zvezi s tem ugotavljal še nadaljnja dejstva.
javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena občinskega Odloka, mora imeti Eko sklad za odločanje o vlogah za finančne spodbude po drugem odstavku 4. člena s strani občine zagotovljene podatke o nepremičninah, ki spadajo v območje, za katerega je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, ki pa morajo kot taki izhajati bodisi iz lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju LEK), bodisi iz občinskega akta. Če je na tak način določeno območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, so spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk izključene.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi s tem, ali je nepremičnina, v katero je tožnica želela vgraditi toplotno črpalko, umeščena v območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, navedla zgolj, da se sporna stavba nahaja na parceli, kjer je skladno s posredovanimi podatki občine kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Iz obrazložitve pa ne izhaja, kakšne podatke je občina posredovala toženi stranki, kdaj jih je posredovala in v kakšni obliki, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Opredelitev v javnem razpisu, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah, je v nasprotju z namenom in cilji javnega razpisa, prav tako je v nasprotju s pravili, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen. Javni razpis namreč ni niti podzakonski predpis. Njegova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena URS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Zato v javnem razpisu tudi ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, kot jih določa pravni predpis.
Iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi bilo tolmačenje k Pravilniku o gozdnih prometnicah (2009) objavljeno (ni namreč navedeno, kje in kdaj naj bi bilo objavljeno, prav tako njegove objave ni moč najti na uradnih straneh izdajatelja predpisov). To pomeni, da se organ (četudi ga je očitno štel za avtentično razlago posameznih določb Pravilnika) nanj že iz tega razloga pri svoji odločitvi sploh ne bi smel opreti in kar pomeni tudi napačno uporabo materialnega prava.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.
ZLPLS člen 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 15, 16. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz sredstev fiho - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zadržana presoja sodišča toženke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Skladno s šestim odstavkom 14a. člena ZLPLS mora biti vsaka odločitev fundacije (torej toženke), s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, izdana pisno in mora vsebovati pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.