javna dela - obrazložitev - neizbira kandidata - odklonilni razlog - kontradiktornost - procesna kršitev
Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. ne obrazloženega izpodbijanega Obvestila. Tožena stranka ne more izpodbijanega Obvestila dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Glede na to, da se po Javnem pozivu kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, tožnik pa je svoji vlogi priložil račun izvajalca z zgoraj citirano vsebino (postavke glede toplotne črpalke in njene vgradnje datum izvedbe 1. 6. 2019 in pripis, da je račun plačan), je po presoji sodišča toženec utemeljeno zaključil, da je glede na datum storitve, opredeljen na računu, tožnikova vloga neustrezna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - postopek ocenjevanja vlog - načelo enakopravnosti - načelo transparentnosti - javnopravna stvar - informacija javnega značaja - osebni podatki
Tožena stranka mora v postopku javnega razpisa izbrati strokovne, neodvisne in nepristranske člane strokovne komisije oz. ocenjevalce vlog, njena izbira pa mora biti transparentna tako, da jo je možno preveriti. Le tako je zagotovljena zakonitost postopka. Ker to v predmetnem postopku ni bilo mogoče, je s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka.
Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi moral upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske oz. povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral konkretizirano obrazložiti, kar velja ne samo za dodelitev točk pri merilu 1, temveč tudi za dodelitev točk pri ostalih merilih.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - navedba dokazov - pravočasnost dokaznega predloga
Toženka skladno z drugim odstavkom 87. člena SZ-1 o vlogah odloča po ZUP, kar pomeni, da bi morala tožnica (skladno s prvim odstavkom 140. člena ZUP) na vlogi navesti vse okoliščine, na podlagi katerih se točkuje stanovanjske, zdravstvene in socialne razmere njene družine (njeno trditveno breme) in predložiti dokaze o tem (drugi odstavek 140. člena ZUP). Tožnica v vlogi ni zatrjevala zdravstvenega stanja, ki bi lahko imelo vpliv na točkovanje, ali bivanje v neprimernem stanovanju, niti ni o tem predložila dokazil, da bi organ o tem lahko sklepal.
Sodišče soglaša s toženko, da so trditve in dokazi o zdravstvenem stanju in kvaliteti bivanja, predloženi v pritožbi, prepozni, da bi jih toženka lahko upoštevala, (tretji odstavek 238. člena ZUP) in jih zato drugostopni organ ni mogel upoštevati kot utemeljeno pritožbeno navedbo, upoštevati pa jih ne more tudi sodišče (52. člen ZUS-1).
Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Toženka je v zvezi z izpolnjevanjem pogoja poravnanih zapadlih finančnih obveznosti navedla le, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ni pa obrazložila, na podlagi katerih dejstev in dokazov je to ugotovila.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Navedeno besedilo ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. Kot utemeljeno navaja tožnik, iz obrazložitve ne izhaja neposredna povezava med kvalitetami projekta, ki jih je ugotovila strokovna komisija, in številom dodeljenih točk. Zato sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
Javni razpis je v zvezi z bonitetno oceno in finančnimi kazalniki jasno določil, da so za oceno posameznega vlagatelja relevantni podatki iz letnega poročila za leto 2019. Do univerzalnega pravnega nasledstva med prenesenim podjetjem in tožnico je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno družbo dne 26. 6. 2020, torej po koncu leta 2019. Morebitni pozitivni učinki pripojitve na finančno stanje tožnice so posledično nastopili šele po letu 2019, ki je relevantno obdobje za oceno tožničine vloge za pridobitev kredita.
ZVO-1 člen 143, 143/2, 145, 145/2. ZJS-1 člen 24, 24/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Sodišče ugotavlja, da gre pri obveznosti do RS iz naslova vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP za obveznost, ki je - tako kot davčne obveznosti - javnopravne narave in ki je ugotovljena s pravnomočno in izvršljivo odločbo sodišča. Določilo, da do spodbud niso upravičene osebe, ki nimajo poravnanih takšnih obveznosti do RS, ni neskladno z zakonom in ne v nerazumni povezavi s predmetom pravnega urejanja, tudi ko gre za Javni poziv, ki je namenjen socialno šibkim osebam. Z dodeljevanjem spodbud Eko sklada se primarno zasleduje njihov ekološki namen (kar izhaja že iz zakonske opredelitve dejavnosti Eko sklada, glej 144. člen ZVO-1), sekundarno se pri določenih spodbudah, kot je tudi spodbuda po predmetnem Javnem pozivu, zasleduje tudi socialni namen. Pri tem pa ni nerazumna izključitev, po kateri se javna sredstva ne morejo dodeliti osebi, ki ima dolg do javnih sredstev, to je neporavnane obveznosti do RS iz naslova neupravičeno prejete brezplačne pomoči, torej osebi, ki je neupravičeno prejelo storitev socialne narave (prim. 1. člen ZBPP) in ki svojega dolga iz tega naslova ni poravnala.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - odprava izpodbijanega akta
Tožena stranka ni spremenila ali odpravila v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa, saj iz izreka (kasnejšega) sklepa to ne izhaja. Tako sodišče nima podlage za postopanje po drugem odstavku 39. člena ZUS-1.
Ker je sodišče ugotovilo in to med strankama ni sporno, da je napačen materialnopravni zaključek tožene stranke o neizpolnjevanju razpisnega pogoja in je posledično napačna zavrnitev vloge, ki je temeljila zgolj na presoji tega pogoja, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, pri čemer zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje glede na kasneje že izdani sklep tožene stranke.
merila javnega razpisa - pomoč mladim kmetom - točkovanje - merila za ocenjevanje vlog - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - obrazložitev upravne odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev nima ustrezne obrazložitve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk, ampak iz obrazložitve izpodbijane odločbe (tabele) izhaja samo koliko točk je tožnik pri posameznem merilu prejel. Tako ni razvidno vrednotenje merila oziroma uporaba točkovanja. Razlogi dodelitve točk pri posameznem merilu morajo biti namreč obrazloženi tako, da je akt mogoče preizkusiti, zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da navedena odločitev ni ustrezno obrazložena.
neposredna plačila - vračilo izplačanih sredstev - pravica do izjave v postopku
V postopku bi po oceni sodišča morala tožena stranka zagotoviti kontradiktornost postopka, kar pomeni, da bi moral vlagatelj imeti pravico seznaniti in soočiti se z vsemi dejstvi in dokazi in ugotovitvami upravnega organa ter imeti možnost učinkovito varovati svoj položaj pred izdajo izpodbijane odločbe.
nepovratna sredstva - izplačilo sredstev - razpisni pogoj
Odločitev o pravici do sredstev je pravnomočna, s tem pa je pravnomočno odločeno o upravičencu do sredstev. Če je tožena stranka menila, da pogoji za ugoditev vlogi tožeče stranke na predmetni javni razpis niso bili izpolnjeni, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa o tem odločiti preko zavrnitve zahtevka za izplačilo. Tožeča stranka je na podlagi odločbe o odobritvi sredstev upravičenec do sredstev po predmetnem javnem razpisu, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz šestega odstavka točke IV.3 javnega razpisa, po katerem se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, v konkretnem primeru torej tožečo stranko, in Agencija v izpodbijani odločbi to dejstvo napačno šteje kot kršitev.
Namen predhodnega potrjevanja informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se prepreči nastanek neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno. Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi izvedenih aktivnosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Toženka v okviru ocenjevanja tožnikove prijave po spornem kriteriju ni ugotavljala ali ugotovila, ali (oziroma v kaki meri) je tožnikov projekt glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen, kot bi glede na določila javnega razpisa morala, pač pa je svojo odločitev oprla izključno na svojo oceno in primerjavo posameznih stroškovnih postavk, navedenih v okviru finančne konstrukcije prijavljenega projekta, ki pa v skladu z javnim razpisom (same po sebi in brez, da bi se z njimi v zvezi presojala tudi izvedljivost projekta) ne predstavljajo podlage za ocenjevanje prijav po spornem kriteriju
Toženka je tožnikovo prijavo po kriteriju št. 5 opredelila kot „delno ustrezno“ in jo točkovala z 8 od možnih 20 točk. Toženka ob tem ni obrazložila, zakaj naj bi bilo tožnikovo finančno vrednotenje „povsem nerealno“, zakaj so po njeni oceni stroški za vodenje, organizacijo in administracijo ter oglaševanje „nerazumni“, kot tudi ne, v čem je ugotovljena nesorazmernost teh stroškov z zneski, namenjenimi glasbenikom. Toženka ni z ničemer utemeljila niti, kako predstavljene ugotovitve vplivajo na njen zaključek o tožnikovem „povsem nerealnem finančnem vrednotenju“ (toženka v okviru kriterija namreč ni ugotavljala realne izvedljivosti projekta glede na njegovo vsebinsko in finančno zasnovo), kot tudi ne, kako je na njihovi podlagi sprejela odločitev, da tožnikovo prijavo po obravnavanem kriteriju oceni kot „delno ustrezno“ (in ne kot neustrezno, pogojno sprejemljivo, ustrezno, dobro ali pa optimalno, kar so bile preostale možne ocene po tem kriteriju). .
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
javni razpis - društvo - sofinanciranje letnega programa športa v občini - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - molk organa
V predmetni zadevi tožena stranka v zakonsko določenem dvomesečnem roku in v naknadnem 7 dnevnem roku in do dneva obravnave v upravnem sporu, ni odločila o vloženi pritožbi tožeče stranke, za kar ni navedla nobenih razlogov.
Po ustaljeni sodni praksi ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja, v upravnem sporu pa se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Vendar pa vse to pa ne izključuje obveznosti toženke, da poda ustrezno (četudi skupno) vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk, katere preizkus je možno opraviti v (morebitnem) upravnem sporu.
Za zagotovljeno možnost ugovora ni dovolj, da je bil tožnik o upravičenosti do točk seznanjen s Pravilnikom, z besedilom razpisa in navodili za izpolnjevanje vloge in torej z vsebino splošnih aktov razpisa, čemur je namenjen pretežni del obrazložitve izpodbijane odločbe, temveč bi moral biti seznanjen z razlogi, ki se nanašajo na njegov - konkretni primer in v tem okviru še posebej z razlogi, iz katerih se okoliščine oziroma posamezne kategorije, ki jih uveljavlja v vlogi, ne upoštevajo.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/6. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 53, 53/4.
javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na sprejemljivost projekta. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev, ki je v konkretnem primeru že postala pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS.
Skladnost osnutkov gradiv s predpisi Evropske unije ter določbami Javnega razpisa mora pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi toženka, pri kateri mora biti zahtevek za odobritev vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma oddajo v tisk oziroma produkcijo. Toženka nato s t.i. obvestilom o ustreznosti potrdi ustreznost gradiva. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, tj. stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Iz navedenih predpisov ne izhaja zahteva po absolutno identičnosti gradiva, saj že predpisi sami govorijo o osnutku gradiv. Toženka pa mora nato pri ugotavljanju upravičenosti stroškov v vsakem primeru posebej presoditi, ali se uveljavljani strošek nanaša na gradivo, ki je vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno glede na gradivo, ki je bilo predhodno odobreno.