sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - prošnja za podaljšanje roka - procesni rok - zakonski prekluzivni rok
Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.
Manjka bistveni del razlogov, ki šele omogoča preizkus narejene ocene. Zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka. Čim pa je obrazložitev sklepa pomanjkljiva do te mere, da preizkus ni mogoč, gre za kršitev postopka, ki je bistvena in ki kot takšna narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Pravica pritožbe, zagotovljena v 13. členu ZUP, pomeni pravico stranke do rednega pravnega sredstva, ki ima odložilni učinek (če ni z zakonom določena izjema) in devolutivni učinek.
SZ-1 člen 10, 10/1, 87, 87/1. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka prejela odločbo, s katero je bila obveščena o ocenitvi njene vloge na predmetnem javnem razpisu in na to, da je bila uvrščena na 53. mesto. Iz te odločbe izhaja, kako je tožena stranka ocenila posamezne navedbe glede življenjskih razmer tožeče stranke v oddani vlogi in zoper to odločbo oz. ocenitev bi se tožeča stranka lahko pritožila, pa tega ni storila.
javni poziv - nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv na dopolnitev - pooblastilo
Izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, ker je vlogo elektronsko podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja, in pooblastilo za podpis vloge ni bilo priloženo, predstavlja vprašanje upravičenosti zastopanja stranke po pooblaščencu v postopku javnega poziva, ne pa za vprašanje nepopolnosti vloge.
Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP.
COVID-19 - javni razpis - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo
Z javnim pozivom ne more biti določen poseben postopek, ki izključuje uporabo predpisanega postopka.
ZPOP-1 v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, vendar nima posebnih določb glede zastopanja stranke po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru, zato se za ta vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ker je treba za obravnavani Javni poziv torej upoštevati najprej pravila, določena v ZPOP-1, ki pa postopanja glede pooblastila ne ureja, to nadalje terja smiselno uporabo določb ZUP.
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, ker je kot pravno podlago za odločanje napačno upoštevala določbe Javnega poziva, ni pa uporabila relevantnih določb ZUP.
javni poziv - COVID-19 - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Javni razpisi in javni pozivi niso (zakonski niti podzakonski) predpisi.
V javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
Tožena stranka je že v javnem pozivu določila, da bo za preverjanje izpolnjevanja pogojev po potrebi zahtevala dodatna pojasnila in dokazila s strani prijavitelja. Vendar pri obravnavi tožničine vloge tega tožena stranka ni storila, temveč je listino (prvo stran pogodbe) vsebinsko presojala v smislu (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga je določal Javni poziv.
ZKme-1 člen 53, 54, 54/1, 56. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 63.
javni razpis - razvoj podeželja - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - nujna nepredvidena dela - predhodno soglasje agencije - upravna kazen - krivda
Vprašanja, ali so bili stroški oziroma dela, ki niso bila odobrena z odločbo o pravici do sredstev, za realizacijo projekta smotrni in racionalni, kar poudarja tožeča stranka, za presojo pravilnosti izrečene upravne kazni niso relevantna. Po mnenju sodišča je za presojo, ali je tožeča stranka kriva, da je v zahtevku za izplačilo uveljavljala delo oziroma stroške, ki niso bili zajeti v odločbi o pravici do sredstev in kasnejši spremembi te odločbe, predvsem treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka vedela, da je v zahtevku uveljavljala taka dela oziroma stroške, kolikor je za to vedela, pa ugotoviti in presoditi razloge za njeno odločitev, da jih uveljavlja v zahtevku za izplačilo in še ugotoviti, ali je vedela, da ima lahko to za posledico tudi izrek upravne kazni.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
Načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP) narekujeta, da komisija oceni navedbe prijaviteljev iz vlog, s katerimi so se prijavitelji prijavili na javni razpis, tožena stranka pa se je do teh navedb dolžna opredeliti v izdani odločbi, še posebej, če prijavitelju ni uspelo na javnem razpisu. Tožena stranka je sicer dodatne obširne razloge, ki po njenem mnenju utemeljujejo njeno odločitev, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne zadošča, saj morajo biti razlogi za izpodbijano odločitev konkretno navedeni v obrazložitvi odločbe.
Tožnik v tožbi ne oporeka, da je solastnik stanovanja, ne oporeka niti ocenjeni vrednosti njegovega deleža in ne oporeka niti temu, da ta vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Tožnik v tožbi izraža zgolj nestrinjanje, da ne more priti do neprofitnega stanovanja v najem, nekateri drugi pa so ga dobili.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 2, 2/42. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije preambula 33, 34, 58, 60.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - javni razpis - določbe javnega razpisa - določnost razpisnih pogojev - začetna investicija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - jezikovna razlaga
Že iz same jezikovne razlage je moč sklepati, da toplotna črpalka in zalogovnik s kapaciteto 500 l ne predstavljata „stroška strojev, opreme in zgradb, ki sta namenjena proizvodnji in distribuciji energije ter energetske infrastrukture“, poleg tega pa po oceni sodišča takšna razlaga ni niti v skladu z namenom Uredbe komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.
Zavezujoča so le določila javnega razpisa, ki jih s sprotnimi objavami pojasnil na spletni strani izvajalca ni dovoljeno širiti.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem tožeči stranki ni bila priznana pravica do povračila izplačanih nadomestil plač za začasno čakanje na delo za delavko. Izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 220, 220/2, 220/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi - glavna obravnava v upravnem sporu
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Zavrnilno stališče obeh organov je materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 54.
Izjava o resničnosti navedbe tožnice, da operacija ni vključena v operativni program in ni predmet sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, zagotavlja izvedbo zahteve, vsebovane v točki 3.b) 54. člena Uredbe št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, po kateri lahko prejema projekt v obdobju upravičenosti pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat. Namen te določbe je preprečiti t.i. dvojno oziroma večkratno financiranje operacij iz različnih skladov oziroma sredstev evropske kohezijske politike preko sprejetih in potrjenih operativnih programov.
Načelo lojalne (skladne) razlage zahteva, da nacionalno sodišče ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo uveljavljenih metod razlage stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da zagotovi polni učinek prava Evropske unije in doseže rešitev v skladu z njegovim namenom.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - stroški prehrane - odpravljena odločba tožene stranke
Sodišče v konkretnem primeru pritrjuje tožniku, da tožena stranka pri ponovnem odločanju v zadevi ni upoštevala pravnega mnenja oziroma stališč in napotkov sodišča, ki se tičejo materialnega prava, izraženih v sodbi tukajšnjega sodišča I U 166/2019-10 z dne 14. 5. 2020, kot to zahtevajo določila četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZS.
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/3, 3/3-c. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - povezane družbe - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - družbena pogodba - pravica veta
Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Organ je ob ugotovitvi, da je tožnikova vloga dosegla 36 točk, enako kot zadnja uspešna vloga, vlogi korektno primerjal z uporabo ponderjev. Tožnik ob takem ravnanju ni v drugačnem položaju (ali neenakem položaju) zaradi ponovnega odločanja, kot sam pravi zaradi napake organa pri prvem odločanju. Lahko se seveda špekulira, da bi bila njegova vloga v prvem postopku odobrena, v kolikor primerjana vloga ne bi bila pravilno ocenjena, vendar naveden argument ni argument, s katerim bi bil tožnik lahko uspešen v upravnem sporu. Argument tudi ne izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Tožnik bi se v enakem položaju nahajal tudi, kolikor bi si obe vlogi konkurirali v prvem postopku oziroma obe v drugem.
javni razpis za sofinanciranje programa - subvencioniranje šolske prehrane - izpolnjevanje pogojev - dokazovanje izpolnjevanja pogojev - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - zahtevek za povrnitev škode
Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - mladoletni otroci - samska oseba - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v odgovoru na tožbo dopolnjuje pomanjkljive razloge v izpodbijanem aktu in v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa. Razlogi za sprejeto odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je prvostopenjski organ že zavzel in obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe. Med temeljne procesne garancije poštenega postopka sodi tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta, saj brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. člena in 25. člena Ustave RS.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost posameznega merila - pripisano število točk
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene, čemur v obravnavanem primeru ugovarja tožnik.