ZŠpo-1 člen 26, 26/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 24, 24/2.
Sodišče sledi tožnici, da Pogodba ne definira pojma „primarne ureditve steze“, vendar ugotavlja, da toženka v izpodbijanem sklepu tega izraza ni uporabila, temveč je navedla, da je treba dela iz prijavljenega programa šteti za naknadne posege v smislu 12. člena Pogodbe, zato soglasje lastnika ni podano. Vendar pa v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, zakaj dela iz prijavljenega programa spadajo pod naknadna dela, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti.
ZŠpo-1 člen 2, 6, 6/1, 32, 32/1, 33, 40. NPS člen 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - šport - športna dejavnost - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kategorizacija športnikov - enakost pred zakonom
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Tekmovanje je že po sami naravi stvari povezano z ugotavljanjem, kdo je boljši oziroma uspešnejši, torej z merjenjem rezultatov in njihovo primerjavo oziroma „rangiranjem“ ter selekcioniranjem. Evidenca pa je namenjena sistematičnemu spremljanju in vpisovanju podatkov. Glede na te okoliščine se že po sami naravi stvari športni programi, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, bistveno razlikujejo od športnih programov, ki ne sodijo na to področje in so torej namenjeni športni vzgoji in rekreaciji. Pri programih, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, je torej podan stvaren in razumen razlog za drugačno urejanje kot pri programih, ki na to področje ne sodijo, zato navedeni posebni pogoj javnega razpisa ni diskriminatoren.
javni razpis - sofinanciranje - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - obrazloženost odločbe - obseg sodnega preizkusa
Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.
Specialni zakon, kot je glede na ZUP ZPOP-1, postopka ne sme poenostaviti tako, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic, še zlasti v primeru formalnih pogojev za prijavo.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge, pač pa za vprašanje upravičenosti nastopanja kot stranka v postopku. ZPOP-1 glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Vloge se lahko formalno dopolnjujejo, dokler niso formalno popolne, kar pa ne velja za vsebinsko „popolnost“ vlog. To izhaja tudi iz Razpisne dokumentacije, kjer je v drugem odstavku poglavja 3.6 izrecno navedeno, da dopolnitev vloge in formalna popolnost še ne pomenita, da vloga izpolnjuje vse pogoje, določene z Javnim razpisom. Iz prvega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa tudi izhaja, da mora komisija dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne vloge. Po prepričanju sodišča zaprošeni znesek za sofinanciranje ne predstavlja ''zgolj'' nebistvenega dela vloge, ki je zlahka popravljiv, temveč ravno nasprotno, gre za enega od bistvenih razpisnih pogojev, katerega višine se, skladno s prvo alinejo drugega odstavka 10. točke Javnega razpisa, v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati. Toženka zato tožnika ni bila dolžna oziroma ga niti ni smela pozivati na dopolnitev vloge v tem delu, saj ni šlo za formalno nepopolnost, poleg tega pa, kot tudi že povedano zgoraj, se tega dela vloge v dopolnitvah sploh ne sme spreminjati.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1. ZGD-1 člen 55.
Upoštevaje dejstvo, da je imel tožnik (skupaj s povezanim podjetjem) v letu 2019 nesporno zaposlenih 429 oseb in ob upoštevanju navedene pravne podlage, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikovih predmetnih vlog, saj ni izpolnjeval vseh pogojev Javnega razpisa. Ni namreč imel statusa mikro, malega ali srednje velikega podjetja, kot ga opredeljuje Javni razpis, saj je njegovo število zaposlenih v letu 2019 presegalo število 250 oseb.
55. člen ZGD-1 izrecno določa, da se razvrščanje družb na mikro, majhne, srednje in velike opravi (zgolj) za potrebe tega zakona, natančneje zaradi uporabe pravil poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu.
pandemija - sofinanciranje iz javnih sredstev - povrnitev stroškov - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravica do izjave v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je navedla tožeča stranka v svoji vlogi. V ugotovitvenem postopku bi tožena stranka morala tožeči stranki dati možnost, da se izjavi.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZJP člen 106b. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - komisija za dodelitev sredstev - varstvo osebnih podatkov - dvom v nepristanskost - razkritje identitete
Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno.
Narava odločanja je v postokih dodeljevanja v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko.
Imena in priimki ocenjevalcev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije.
Tudi v javnopravnih zadevah iz 4. člena ZUP, v katerih se upravni postopek smiselno uporablja, mora biti izdani akt obrazložen tako, da so iz obrazložitve razvidni vsi dejanski in pravni razlogi, ki so pomembni za odločitev. Le tako lahko namreč stranka učinkovito uveljavlja pravno varstvo. V konkretnem primeru je toženka odločitev dodatno utemeljevala z obširnim odgovorom na tožbo. V tej zvezi je treba poudariti, da iz že opisanih razlogov pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta toženka ne more pomembno dopolnjevati šele z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dopolnitev vloge - sposobnost biti stranka - nepopolna vloga
V obravnavani zadevi gre za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe.
Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka.
Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo tudi določila ZUP, ki v 67. členu določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka ni navedla kakšne so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialno-pravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti pooblastila z ustreznim pooblastilom, ki zagotavlja formalno popolnost vloge.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
V okviru tožbenih navedb tožnice, da gre pri izdani odločbi za izredno odločbo, ki je ni mogla pričakovati, se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke iz drugostopenjske odločbe, da se je tožnica sama prijavila na Javni razpis, da se je skladno s pogoji Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj uvrstila na 51. mesto, zaradi česar tudi po mnenju sodišča ne gre za nepričakovano odločbo, pri čemer dejstvo, da tožnica na selitev ni pripravljena finančno, logistično in tudi ne psihično, ne vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ne na odločitev tožene stranke.
Starostna struktura otrok in dejstvo, da si morata otroka deliti otroško sobo, ne vpliva na ugotavljanje primernosti kvadrature stanovanja, ki je določena vnaprej v skladu z Javnim razpisom in Pravilnikom Mestne občine Maribor o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vloga - pooblaščenec - zastopnik družbe
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Zato je odločitev tožene stranke, ki je tožničino vlogo zavrnila, ker je ni podpisal zakoniti zastopnik vlagateljice, materialnopravno napačna.
javna dela - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta - pogodbene obveznosti
Za katero kršitev gre, kaj točno je tožeča stranka storila narobe, iz upravnega akta ne izhaja. Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka obrazloži, da gre za kršitev - da tožeča stranka ni zagotovila zahtevanih 90 ur mentorstva in da je kršitev razvidna iz liste prisotnosti udeleženca in evidence ur mentorja za mesec oktober 2018. Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. neobrazloženega izpodbijanega akta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - podpis vloge
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge v smislu 66. in 67. člena ZUP oziroma 27. člena ZPOP-1, pač pa za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. Vlogo je podpisala oseba, ki ni imela pooblastila zakonitega zastopnika tožnika. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.
ZPOP-1 člen 34a, 34a/3, 34a/5. ZUP člen 214, 214/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - dopolnitev vloge - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba
Zgolj navedba določil iz Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge z ustreznim imenom podpisnika, ni dovolj za zakonito izdano odločbo. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.
Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti.
javni poziv - dopolnitev nepopolne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - upravni postopek
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, vendar je treba v tovrstnih zadevah upravni postopek smiselno uporabljati. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje so sicer lahko v posebnem zakonu urejena drugače kot v ZUP (prvi odstavek 3. člena ZUP), vendar pa mora tudi v takih primerih organ ravnati po določbah ZUP v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP).
Javni poziv ni podzakonski akt in je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v javnem pozivu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v zakonu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Sodišče pa vendar pripominja, da 34.a člen ZPOP-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne izključuje uporabe določb ZUP. Ne glede na namen novele ZPOP-1 z uvedbo 34.a člena, ki ureja javni poziv kot možnost poenostavljenega postopka dodeljevanja sredstev, to ne pomeni, da se stranki ne zagotovi poštene obravnave. Tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 dopušča spremembo vloge do odločitve o dodelitvi sredstev, zato bi bilo nekonsistentno, da bi zakon dopuščal vsebinsko spremembo vloge, medtem, ko bi bila formalna pomanjkljivost izvzeta.
ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1, 144/1-2, 214. ZFU člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - prosta presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Sodišče se s tožnikom strinja, da bi mu morala toženka dati pred odločitvijo možnost, da se o obvestilih FURS, saj na podatkih teh temelji izpodbijani sklep, izjavi in da dokazuje, kot trdi, da ima davčne obveznosti poravnane. Tudi če je toženka odločala v predmetni zadevi kot v drugi javnopravni stvari in ne kot v upravni zadevi (2. člen ZUP), in po ZPOP-1, je bila ob odsotnosti posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka v tem zakonu v skladu s 4. členom ZUP dolžna glede tega vprašanja smiselno uporabljati pravila ZUP; smiselna uporaba pravil ZUP pa pomeni predvsem upoštevanje temeljnih načel upravnega postopka in temeljnih pravic strank, ki iz njih izvirajo.