ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2009) člen 32, 98.
javni razpis - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - obrazložitev ocene - pomanjkljiva obrazložitev - sofinanciranje iz javnih sredstev
Toženka je vsled ugovora, ki ga je vložil tožnik, ugotovila, da je v postopku prišlo do očitnih napak in kršitev pravil postopka; tako je toženka ugotovila, da po kriteriju BT1 iz recenzentskega mnenja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so recenzenti po tem kriteriju upoštevali le znanstveno odličnost vodje prijavljenega projekta ali pa tudi drugih sodelujočih, prav tako pa iz zapisnika panela ne izhaja, da bi se panel opredelil do odziva, ki ga je podal tožnik. Vendar pa ne ne izhaja nobena vsebinska utemeljitev zavrnitve tožnikovih ugovornih očitkov, čeprav, kot rečeno, je tudi toženka sama v postopku ugotovila utemeljenost teh očitkov.
Tudi na podlagi ZUJIK izdana odločba mora imeti obrazložitev (tretji odstavek 210. člena ZUP), po prvem odstavku 214. člena ZUP pa mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pri čemer smiselna uporaba pomeni manj formaliziran postopek, vendar pa s tem v pravico stranke do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave, ne more biti poseženo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Glede na to, da gre za obnovljeni postopek mora organ po presoji sodišča pojasniti tudi, katera nova dejstva je upošteval in katere nove dokaze je izvedel ter kako so ti vplivali na v prvotnem postopku izvedene dokaze.
Organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 91. člena ZZUOOP, ampak je odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, zato materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - neporavnane obveznosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek
Tožnikova izjava, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, se po razpisni dokumentaciji (in v skladu s 188. členom ZUP) obravnava kot dokaz. Četudi je izjava stranke praviloma subsidiaren dokaz, je dokaz in ga je toženka tako tudi sama obravnavala. Ob tem pa je treba po prepričanju sodišča, če je izjava FURS drugačna od izjave prijavitelja, izvesti ugotovitveni postopek, saj ne drži stališče toženke, da lahko odloča po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je toženka uporabila obseg in namen podeljenega prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih pojasnil v zvezi z dejstvom, koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Opisana bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je glede na predstavljeno tudi očitna (prima facie spoznavna) ter se tako za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - ugovor - neobrazložena odločba
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem prav tako odloča toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku. Ker zoper takšno odločitev ni pritožbe, je ta dokončna, v skladu z določbami ZUS-1 pa jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sodišče ob upoštevanju 32. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik) sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu s pravilnikom ravno tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in ki jih je (glede na pravilnik in metodologijo) treba uporabiti pri ocenjevanju po kriterijih. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene prijave podana na ta način, je namreč mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
javni poziv - javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in v skladu z načelom pravne države dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.
V primeru, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku, mora upravni organ stranki zaradi zavarovanja njenih pravic dati možnost, da se izjavi o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka.
ZRRD člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31.
raziskovalna dejavnost - vračilo sredstev - zaključno poročilo - ocena izvedenega projekta - negativna ocena - rok za vložitev vloge - zamuda roka - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je bil sklep z dne 3. 9. 2020 tožeči stranki vročen 4. 9. 2020, kar pomeni, da se je 8 dnevni rok za vložitev zahtevka za preverjanje sklepa iz 31. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti iztekel v ponedeljek, 14. 9. 2020.
ZUS-1 člen 58, 58/3. ZUP člen 171, 171/1, 179, 179/3.
javni razpis - izpolnjevanje pogojev - neporavnane zapadle obveznosti prijavitelja - javna listina - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.
Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.
ZŠtip-1 člen 13, 43, 43/2. ZVis člen 33, 33/1. ZUP člen 9.
štipendija - štipendija za študijski obisk v tujini - vpis na fakulteto - šolanje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožničina vloga na javnem razpisu je bila zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katere uveljavlja pravico do štipendije. V obravnavnem primeru je sporno, kdaj je bila tožnica prvič vpisana na program, v okviru katerega se prijavlja za študijski obisk (splošna medicina). Upravni organ ni razpolagal s podatki o prvem vpisu tožnice, zato je po uradni dolžnosti vlogledal v podatke eVŠ, pri tem pa tožnici, preden je izdal odločbo, ni dal možnosti, da se o tem izjavi, zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Zaradi enakega dostopa vseh prijavljenih kandidatov na javni razpis morajo biti določila slednjega jasna in nedvoumna, zato se po presoji sodišča morebitnih pomanjkljivosti razpisa v pritožbenem postopku ne more dopolnjevati.
Sodišče ne verjame tožniku, da uporablja le pripravljalni del kuhinje in da ta meri samo 3 m2. Sodišče dopušča možnost, da je to izmera pulta, štedilnika, pomivalnega korita in hladilnika. Nikakor pa to ne more biti površina celotnega pripravljalnega dela kuhinje, saj je treba šteti celoten prostor kuhinje, v katerem se ta pripravljalni del nahaja, ne pa zgolj površino prostora, ki jo zavzemajo pult, štedilnik, pomivalno korito in hladilnik.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 2/1, 5, 32, 32/2, 78, 94.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožena stranka je pri odločitvi, da tožniku pri izplačilu nepovratnih sredstev, odobrenih z odločbo o pravici do sredstev, ne prizna stroškov DDV, zmotno uporabila materialno pravo. Takšno stališče tožene stranke pomeni, da nobenemu ne bi mogel biti priznan strošek DDV, saj se navsezadnje vsak davčni zavezanec lahko identificira za namene DDV.
Po ustaljeni sodni praksi se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje projektov, ki so predmet javnih razpisov, ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, pač pa presoja pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev, ki je sprejeta v postopku tovrstnih javnih razpisov, zato sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve take odločbe, očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah I U 1256/2011, I U 1956/2011, I U 1654/2013, I U 1601/2014 in I U 729/2018). Tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS (npr. v zadevah X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013) izhaja, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne presoja pa se primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa
ZPOP-1 člen 24, 24/2, 34a, 34a/5. ZUP člen 63, 63/2. URS člen 22.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - elektronska vloga - smiselna uporaba ZUP - enako varstvo pravic
Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - prošnja za podaljšanje roka - procesni rok - zakonski prekluzivni rok
Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.
Manjka bistveni del razlogov, ki šele omogoča preizkus narejene ocene. Zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka. Čim pa je obrazložitev sklepa pomanjkljiva do te mere, da preizkus ni mogoč, gre za kršitev postopka, ki je bistvena in ki kot takšna narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Pravica pritožbe, zagotovljena v 13. členu ZUP, pomeni pravico stranke do rednega pravnega sredstva, ki ima odložilni učinek (če ni z zakonom določena izjema) in devolutivni učinek.