ZPIZ-2 člen 157, 157/1. Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev člen 3, 3/2, 5.
spodbuda za zaposlovanje mlajših delavcev - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - pogoji za vračilo dela prispevkov
Veznik ko v prvem stavku prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 neposredno poveže predpisano starostno mejo 26 let s pogojem prve zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - podatki uradne evidence o številu zaposlenih invalidov
Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI, vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - višina prispevka - kriteriji za odmero - kvota
Zakonodajalec je določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
ZZRZI člen 64, 82. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP-1 člen 214.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil nobenemu izmed napotil iz sodbe, niti ni obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Upravni organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobene navedbe in dokazil tožeče stranke glede izpolnitve nadomestne kvote, s čimer je ostala odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, niti se ni opredelil do predlaganih dokazov in ni pojasnil zakaj jih ni upošteval. Sodišče poudarja, da temeljna pravila upravnega postopka od organa zahtevajo, da mora organ v primeru, ko stranka ugovarja pravilnosti izračuna, ugovor obrazloženo obravnavati v odločbi in ne more odločati le in izključno na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz uradnih evidenc, še posebej ob dejstvu, da v spornem obdobju ni imel zakonske podlage za tako postopanje. Pri tem ne gre za to, da bi organ moral dvomiti v oddane podatke, temveč gre za to, da v primeru, če dobi informacijo, da ti podatki niso točni, da se mora do tega dejstva opredeliti.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen navedene Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - skrajšani ugotovitveni postopek
Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Z določili prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, vendar le, če kumulativno izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje in če hkrati ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota - višina prispevka - dejavnost delodajalca
Določitev različnih kvot v Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je glede na dejavnost delodajalcev, ki upošteva različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Zakonodajalec je namreč izhajal iz izhodišča, da se dejavnosti po naravi stvari zelo razlikujejo glede na možnost zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da so nekatere dejavnosti bolj primerne zanje kot druge. V nekaterih dejavnostih naj bi bili deleži (že) zaposlenih invalidov višji kot v drugih, vendar ta okoliščina ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
zaposlovanje tujcev - dovoljenje za delo - vročitev dovoljenja za delo - prijava začetka dela tujca
Tožeči stranki dovoljenje za zaposlitev tujke ni bilo vročeno, zato zanjo nima nobenega pravnega učinka. Zanjo tako tudi niso mogle nastati obveze, ki jih določa ZZDT-1 v 48. do 50. členu.
javni poziv - zaposlovanje brezposelnih oseb - izbira kandidata - zaposlitveni načrt
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je o izbiri kandidatov, ki jih je tožeča stranka želela zaposliti na podlagi prve ponudbe (drugo ponudbo je tožena stranka sprejela in ni sporna), pravočasno obvestila toženo stranko po telefonu dne 12. 6. 2014. Takšen telefonski pogovor glede na točno določene pogoje v sedmem poglavju javnega povabila po presoji sodišča ne zadostuje, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala, da je tudi telefonično sporočila osebne podatke osebe, ki jo želi zaposliti (sicer Urad za delo Žalec ne bi napotil še druge osebe k tožeči stranki), pa tudi sicer sedmo poglavje javnega povabila točno določa postopek izbire pred oddano ponudbo in dolžnost delodajalca, da odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri kandidata.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3, 65. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopka
Nesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za vračilo plačanega zneska po odločbi in da je bila njena vloga s sklepom zavrnjena. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je torej postal pravnomočen. S tem pa je nastala situacija iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje oziroma pravna podlaga pa se od odločitve o tožnikovi prvi zahtevi za vračilo plačanega zneska do vložitve druge zahteve nista spremenila.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - določitev kvote - exceptio illegalis - vrstni red poplačila obveznosti
Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se v skladu z določbami ZDavP-2 s plačili zavezanca naprej pokrivala morebitne stroške, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej ter šele nato glavnico, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da je vse obveznosti plačala pravočasno in v celotnem znesku, torej da ni bilo pravne podlage za uporabo 93. člena ZDavP-2.
Zamudne obresti se plačajo od obveznosti, to je od glavnice, in sicer od dneva zapadlosti do plačila. V izpodbijanem sklepu je v 1. točki izreka višina glavnice natančno navedena, zato je tudi obveznost glede plačila zamudnih obresti, kot izhaja iz 2. točke izreka, določljiva in ne zavezuje tožeče stranke k plačilu zamudnih obresti od že nateklih obresti.
ZZRZI člen 64, 64. Uredba Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 8. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - kvote za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v pritožbi zatrjeval (in izkazoval z listinami), da ima zaposlenih več invalidov, kot to izhaja iz podatkov, ki jih je organ pridobil pri ZZZS. Drugostopni organ pa je le na pavšalni ravni zaključil, da je tožnik sicer zaposloval določeno število invalidov, vendar pa glede na pridobljene podatke na prvi stopnji ne v zadostnem številu glede na ZZZRI. Tudi v tožbi je tožnik zatrjeval enako. Tožnik je ugovarjal, da podatki, ki jih je pridobil prvostopni organ iz uradnih evidenc pri ZZZS, niso točni in bi lahko, če bi bili upoštevani pravilno, vplivali na odločitev, tj. na višino prispevka tožnika za obravnavano obdobje. Ta očitek tožnika v upravnem postopku ni bil presojan, zato je izpodbijana odločba nezakonita.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca
3. člen v tretjem odstavku Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa glede na dejavnost zavezanca, ki je razvidna iz podatkov AJPES, 6% kvoto zaposlovanja invalidov, za tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost pod oznako: N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spada tudi dejavnost potovalnih agencij. Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo, je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo. Delodajalci so glede na dejavnosti, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna.
aktivna politika zaposlovanja - javna dela - javno povabilo za izbor programov javnih del - ponudba - čas oddaje ponudbe
Javno povabilo predstavlja (enako kot javni razpis) materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. Zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega povabila, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega povabila ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Pogoji glede pravočasnosti oddaje ponudb so bili vnaprej znani in za vse ponudnike enaki. Po presoji sodišča je tudi smiselna in logična odločitev tožene stranke, da se s pošto vložene ponudbe označi z datumom tekočega dne ob 8.00 uri, ko se pričnejo uradne ure zavoda, saj se na ta način olajša poslovanje.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - registrirana dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka 6. 5. 2015 kot glavne dejavnosti ni imela registrirane dejavnosti posredovanja začasne delovne sile. Navedeno utemeljuje uporabo določbe tretjega odstavka 172. člena ZUTD. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč odločilnega pomena ugotovitev, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti na dan izdaje izpodbijane odločbe.
Tožnik je skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil.