ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - dejavnost delodajalca - višina prispevka
Glede na navedeno izhodišče, ki kot temeljni razlikovalni znak določa dejavnost delodajalca, je zakonodajalec določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade (kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade; odločitve ESS tako zavezujejo organe vseh treh partnerjev), določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je torej v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (temeljni področji njegovega delovanja so med drugim socialne pravice in problematika zaposlovanja in delovnih razmerij) v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka le-te dolžna plačati v višini 17,28 €, pri čemer je v obrazložitvi navedeno le, da se te obračunajo v skladu z ZDavP-2 od 17. 11. 2011 do 17. 8. 2016 in da znašajo 17,28 €. Glede tega je tožeča stranka že v pritožbi zoper prvostopno odločbo in ponovno v tožbi navajala, da obresti od navedene glavnice in v navedenem obdobju po programu FURS znašajo 15,59 € in priložila izračun, iz katerega navedeno izhaja. Drugostopni organ na to pritožbeno navedbo v svoji odločbi ni odgovoril, glede na podatke spisa in obrazložitev obrestnega dela odločitve v prvostopni odločbi pa v tem delu le-te ni mogoče preizkusiti.
Okoliščina, da so deleži zaposlenih invalidov v nekaterih dejavnostih višji kot v drugih, ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
Zakonodajalec je kot temeljni razlikovalni znak določil dejavnost delodajalca ter naložil vladi, da na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na določen zakonski okvir od 2 % do 6 % je tako v prosti presoji vlade, ki pa je omejena z mnenjem Ekonomsko socialnega sveta.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje glede skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega je Vrhovno sodišče sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov. Ker je tožeča stranka v mesecu novembru in decembru 2015, na katera se nanaša izpodbijana odločba, imela 2 zaposlena invalida (kar ni sporno), ji je Sklad utemeljeno naložil plačilo prispevka do izpolnitve kvote na podlagi ZZRZI.
Tožnikovi ugovori niso utemeljeni, sklicevanje na izjavo tožnikovega delavca z dne 26. 7. 2017 oziroma na pojasnilo tožnika z dne 26. 7. 2017 pa nerelevantno. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik pogojev, ki so določeni v javnem povabilu in ki se izkazujejo na način, določen v javnem povabilu, ne izpolnjuje, je nerelevantno njegovo sklicevanje, da naj bi bila krivda na strani delavca. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pogoj javnega povabila element, ki mora biti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave, zaradi česar ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od vnaprej določenih pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti.
prispevek za zaposlovanje invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka
ZUP taksativno našteva razloge za obnovo postopka v 260. členu. Možnost pridobitve in uporabe novih dejstev in dokazov je navedena v 1. točki 260. člena, ki je v tem delu identična z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2. Poleg tega 260. člen ZUP vsebuje še devet drugih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZDavP-2 ne opredeljuje. Glede na to je za obnovitvene razloge iz 2. do 10. točke 260. člena ZUP treba uporabiti določbe tega zakona tudi v zadevah, v katerih se sicer uporablja ZDavP-2. Ni mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu določbe 89. člena ZDavP-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
V zadevi je sporno le pravno vprašanje glede skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi Upravno sodišče in se nanjo sklicuje. Za ugotovitev obveznosti tožeče stranke je tako relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - število zaposlenih - zastaranje
Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je Sklad tožniku pravilno naložil plačilo prispevka za obravnavano obdobje v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZZRZI in 3. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, veljavne v obravnavanem obdobju, pri čemer je upošteval kvoto v višini 6% in ne v višini 2%, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Določba 3. člena v obravnavanem obdobju veljavne Uredbe po presoji sodišča ni bila v nasprotju z ZZRZI, kot to ugovarja tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi je sporno tudi vprašanje, ali je v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek rok 30 dni od dneva, ko je upravni organ dobil sodbo sodišča za izdajo novega upravnega akta, določen v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 prekluzivni ali pa instrukcijski. Ta rok je instrukcijske narave in ni prekluzivni rok. V skladu z določbami ZZRZI, za obračunavanje in plačevanje obveznosti po tem zakonu, se uporabljajo določbe ZDavP-2, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da pravica do odmere davka zastara v 5. letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - pretekle neporavnane davčne obveznosti
Davčni organ je na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi davčnemu zavezancu, ugotovil, da ima davčni zavezanec na dan 16. 1. 2016 evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka in drugih obveznih dajatev, zato izdaja novega soglasja ni možna oziroma ostaja izdaja nesoglasja v veljavi. Gre torej za listino, ki je bila izdana in toženi stranki znana pred izdajo izpodbijane odločbe in ki v bistvenem elementu spreminja pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZSDT za izdajo soglasja za zaposlitev, saj je iz te listine razvidno, da se delodajalcu tožeče stranke očita, da je imel neporavnane davčne obveznosti na dan 16. 1. 2016 in ne na dan 12. 1. 2016, ko je bila prošnja vložena.
ZZRZI člen 62-65. ZObr člen 39, 39/1, 92, 92/1. ZJU člen 3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo
Zavezanec za plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote je lahko le delodajalec, ki ni izpolnil dolžnosti zaposlovanja invalidov (oziroma nadomestnih izpolnitev). Specialnih določb za opredelitev delodajalca ZZRZI nima, zato je pri definiciji tega subjekta treba izhajati iz določb krovnega zakona, ki ureja delovna razmerja ZDR.
Dodaten argument k razlogu, da tožnik v obravnavani zadevi ni delodajalec v smislu prvega odstavka 62. člena ZZRZI, je tudi dejstvo, da je tožnik podpisoval pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila, ki ga je dobil s strani Ministrstva za obrambo. Prenos pristojnosti za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ne bi bil potreben, če bi bil tožnik lahko delodajalec v smislu krovnih zakonov ZDR, ZJU in ZObr kot specialnega za ureditev tožnikovega položaja kot organa v sestavi Ministrstva za obrambo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 18, 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.
priznanje poklicne kvalifikacije - državljan republike slovenije - odgovorni projektant - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta - odgovorni projektant arhitekture
Tožnica, ki ne navaja, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobivala poklicne kvalifikacije oziroma da bi jih pridobivala v tretjih državah, pa bi ji bile v eni od držav pogodbenic priznane, zato ne more zahtevati, da se ji ta v prizna v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZPKEU.
dovoljenje za delo tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil prvostopni organ, pri katerem je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje tudi vložen in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato bi lahko poslal pritožbo v reševanje drugostopenjskemu organu ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP.
prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - število zaposlenih invalidov
Tožena stranka se v postopku do dokazil oziroma listin (dopolnjenega) predloženega upravnega spisa ni opredelila in je število zaposlenih invalidov v navedenem spornem obdobju utemeljevala na dejanskem stanju, kot ga izkazuje uradna evidenca ZZZS na podlagi mesečnih potrdil ZZZS o prijavi za dejansko obdobje (ki jih ni v spisu). Ker na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo niti potrditi niti zavrniti stališča tožene stranke glede zaposlitve invalida, je ostalo dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno.
javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - znanje tujega jezika
Doseganje višje ravni uradnega jezika in madžarskega jezika je izbrani kandidat izkazal s spričevalom o končani dvojezični osnovni šoli in s spričevalom o zaključnem izpitu na dvojezični srednji šoli.
Zahteva za vračilo plačanega prispevka tožnika ni utemeljena, saj zgolj dejstvo, da je bila odmerna odločba, ki je bila podlaga za tožnikovo plačilo tega prispevka odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, še ne pomeni, da obveznost plačila prispevka ne obstaja in da je bilo celotno plačilo prispevka plačano neupravičeno.