• Najdi
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sklep I U 102/2026-7
    27.2.2026
    UP00092641
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - plačilo prispevkov za socialno varnost - vrnitev prejetega - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - nedokazana dejstva - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - zavrnjena začasna odredba
    Pravno odločilnih konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s svojo dejavnostjo, iz katerih bi izhajala grozeča težko popravljiva škoda, tožnik ni navedel, niti dokazal. Šele celovit prikaz tožnikovega finančnega stanja, poslovanja oziroma obsega tožnikove dejavnosti, bi sodišču omogočilo sklepanje o bistvenem posegu v izvajanje dejavnosti in s tem o verjetnosti težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.

    Tožnik ni uspel sodišče prepričati o nujnosti izdaje predlagane ureditvene začasne odredbe, saj ni uspel izkazati verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru morebitnega uspeha v upravnem sporu. Ker tožnik ni uspel izkazati, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsebinski zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, je sodišče tožnikov predlog zavrnilo.
  • 2.
    UPRS Sodba I U 1467/2023
    18.2.2026
    UP00092696
    ZUTD člen 164, 164/1, 164/6, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (2014) člen 5, 5/2.
    dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - izbris iz registra - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - bančna garancija - predložitev garancije - pravica do izjave
    Sam rok predložitve bančne garancije po zakonski normi ni bistven, ampak je bistven čas njene veljavnosti. Bistveno je torej, da bančna garancija velja neprekinjeno, tj. za ves čas opravljanja dejavnosti.
  • 3.
    UPRS Sodba II U 335/2023-28
    28.8.2025
    UP00092580
    ZUTD člen 164, 164/1, 164/1-6, 164/2, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (2014) člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
    zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - prenehanje opravljanja dejavnosti - načelo sorazmernosti - ustavnoskladna razlaga
    Še zlasti v situaciji, ko delodajalec v času odločanja o ukrepu odvzema dovoljenja in izbrisa iz registra že izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, je treba presoditi, ali je izrek tega ukrepa v konkretnem primeru sorazmeren.
  • 4.
    UPRS Sodba I U 1802/2021-11
    22.5.2025
    UP00090782
    ZSRR-2 člen 27.
    prispevki za socialno varnost - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - pogoji za pridobitev - neobrazložena odločba
    Besedno zvezo "zaposli prikrajšanega delavca na problemskem območju" iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 je treba razumeti, da delavec, za katerega delodajalec uveljavlja spodbudo, "živi na problemskem območju". Delodajalec je upravičen do davčne olajšave za tiste delavce, ki imajo stalno prebivališče na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
  • 5.
    UPRS Sodba I U 10/2022-13
    5.5.2025
    UPRS000950
    ZSRR-2 člen 27.
    zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - sedež pravne osebe - stalno prebivališče - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe

    Spodbuda za zaposlovanje je regionalno naravnana in neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo. Iz nje tudi izhaja, da mora tako na strani delodajalca kot na strani delavca obstajati določena vez s takim območjem.

    Pogoj za uspešno uveljavljanje spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih, je da delodajalec zaposli osebo, ki živi in je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na problemskih območjih. Delodajalec mora za uspešno uveljavljanje povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež in da z zaposlitvijo nezaposlenega delavca, ki živi na problemskem območju, zmanjšuje nezaposlenost.

  • 6.
    UPRS Sodba II U 107/2022-20
    12.11.2024
    UP00083541
    ZPDZC-1 člen 5. ZUP člen 9, 146.
    načelo zaslišanja stranke v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
    Z vidika načela kontradiktornosti ne zadostuje le pisna seznanitev strank z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka ali njuna prisotnost oziroma sodelovanje pri inšpekcijskem postopku, zlasti ob upoštevanju, da tožnici nista imeli možnosti neposredne seznanitve z dokazi, ki jih je prvostopenjski organ pridobil naknadno.

    Sodišče poudarja, da je namen zaslišanja stranke tudi v tem, da organ "sliši" navedbe stranke in jih bodisi upošteva ter sprejme njene navedbe ali ugovore bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo; v nasprotnem primeru je pravica do izjave izvotljena oziroma obstaja zgolj navidezno.
  • 7.
    UPRS Sodba I U 161/2022-10
    25.10.2024
    UP00085347
    ZSRR-2 člen 27.
    prispevki za socialno varnost - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - pogoji za pridobitev - spodbuda za zaposlovanje - stalno bivališče - problemsko območje
    Določilo 27. člena ZSRR-2 je treba razlagati tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju. Le če delodajalec zaposli delavca iz tega območja, se bo stopnja brezposelnosti na tem območju znižala.
  • 8.
    UPRS Sodba I U 22/2022-8
    23.10.2024
    UP00084097
    ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-5, 55/1-6.
    tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
    ZTuj-2 postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Ker zakon uporablja besedno zvezo "razlogi za domnevo", je po mnenju sodišča tožena stranka logično sklepala, da obstaja razlog za domnevo, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije, ker je enkrat že prekoračil dovoljen rok bivanja, in da obstaja razlog za domnevo, da se ne bo podrejal redu Republike Slovenije, ker je bil že storjen prekršek po ZTuj-2, čas nedovoljenega bivanja pa je v konkretnem primeru znašal 32 dni, kar je precej dolgo časovno obdobje.
  • 9.
    UPRS Sodba I U 955/2024-12
    30.9.2024
    UP00084098
    ZZSDT člen 12, 12/2, 16, 17.
    tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava
    16. člen ZZSDT predstavlja zgolj splošno odločbo, ki sicer res določa, da je enotno dovoljenje vezano na zaposlitvene potrebe delodajalca, vendar pa v 17. členu zakona zaposlitvene potrebe niso navedene kot poseben pogoj. ZZSDT nikjer ne določa preverjanja zaposlitvenih potreb kot pogoja za izdajo soglasja.
  • 10.
    UPRS Sodba I U 1473/2021-30
    11.6.2024
    UP00079508
    ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 78, 78/1.
    delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - zaposlovanje na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - nepopolna vloga - pripombe na zapisnik
    Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.
  • 11.
    UPRS Sodba I U 426/2022-17
    22.1.2024
    UP00074640
    ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/3.
    spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče - razlaga določb zakona
    Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 "zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju" je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
  • 12.
    UPRS Sodba I U 227/2021-23
    17.11.2023
    UP00072745
    ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/3.
    spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - problemsko območje
    Pri spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je po mnenju sodišča torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju. Enako stališče je glede navedenega vprašanja zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
  • 13.
    UPRS Sodba I U 1603/2021-20
    3.11.2023
    UP00072240
    ZSRR člen 25, 27. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 22.
    prispevki za socialno varnost - spodbuda za zaposlovanje - vračilo prispevkov - problemsko območje - zaposlitev brezposelne osebe - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
    Že iz naslova navedene zakonske določbe (spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo) kot tudi iz njenega zakonskega besedila izhaja, da je spodbuda za zaposlovanje regionalno naravnana in neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo. Ker je torej spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Pri obravnavani spodbudi gre za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.

    Zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavec, za katerega je tožnik uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živi na problemskem območju.
  • 14.
    UPRS Sodba IV U 10/2020-20
    24.10.2023
    UP00075206
    ZUTD člen 47, 47/1, 47/5, 47/6.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javno povabilo - obrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
    Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.

    Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.
  • 15.
    UPRS Sodba II U 41/2021-16
    22.9.2023
    UP00070273
    ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
    delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - ničnost odločbe
    Opisana ravnanja ne morejo imeti za posledico ničnosti izdanih upravnih odločb, saj več kot očitno niso bila uperjena zoper uradni osebi upravnih organov, ki sta odločali v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji, navedena ravnanja pa tudi sicer po svoji naravi ne predstavljajo dejanj pritiska na določeno osebo v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

    Vprašanje, kdo je bil tisti, ki je posamezniku omogočil delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in prijave v obvezna socialna zavarovanja, oziroma vprašanje, v čigavem imenu in za čigav račun (za svoj račun ali za račun nekoga drugega, na primer kot njegov poslovni pooblaščenec) je ta pri tem deloval, pa je ključno, saj se v skladu z zakonom posamezniku, ki je delal na črno, z inšpekcijsko odločbo prepove opravljanje dela pri tistem delodajalcu, za katerega je v dokaznem postopku ugotovljeno, da je delavcu omogočil delo brez pravne podlage in ki za ugotovljeno kršitev zakonskih obveznosti tudi odgovarja v postopku o prekršku, ki sledi inšpekcijskemu postopku.
  • 16.
    UPRS Sodba I U 1440/2020-18
    26.4.2023
    UP00069339
    ZZRZI člen 62. ZUS-1 člen 20, 20/1.
    zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
    Iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam tožene stranke, da navedeno število skupno zaposlenih (30) ne spremeni odločitve glede potrebnega števila zaposlenih invalidov (2 za izpolnjevanje zahtevane kvote); zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
  • 17.
    UPRS Sodba I U 582/2021-9
    24.4.2023
    UP00069671
    ZSRR-2 člen 27.
    prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - sedež pravne osebe - delodajalec - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
    Delodajalec mora za uspešno uveljavljanje povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež ter da hkrati na tem območju njegovi delavci dejansko opravljajo dejavnost ter da se z zaposlitvijo takšnega nezaposlenega delavca na problemskem območju zmanjšuje nezaposlenost. Tožnik ni izkazal, da se bo z zaposlitvijo delavca A. A., ki ima stalno prebivališče v Domžalah, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju (v konkretnem primeru je to Kočevje).
  • 18.
    UPRS Sodba I U 912/2022-11
    11.4.2023
    UP00068558
    ZNUPZ člen 25, 25/2, 25/5. ZUP člen 9, 146, 273, 273/2, 273/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
    COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - višja sila - pogoj PCT - odklonitev testiranja - osnovna šola - objektivna okoliščina - odlok - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Posledice odklonitve soglasja k samotestiranju otroka, predpisane s takrat veljavno ureditvijo, predstavljajo objektivno okoliščino, ki je povzročila nemožnost vzgojno-izobraževalnega varstva za otroka delavke. Tožničina delavka zaradi odreditve šolanja na daljavo njenemu otroku s sklepom ravnateljice, sprejetem na podlagi takrat veljavnih ukrepov, povezanih s COVID-19, ki sta jih sprejela vlada oziroma pristojni minister, na kar ni imela vpliva, ni mogla opravljati dela in je morala zaradi varstva otroka ostati doma, kar po prepričanju sodišča pomeni drugo objektivno okoliščino po drugem odstavku 25. člena ZNUPZ.
  • 19.
    UPRS Sodba III U 125/2020-20
    30.3.2023
    UP00066306
    ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 12, 17, 17/1, 17/1-5, 17/1-6, 17/1-7, 17/1-8, 18, 18/1.
    tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
    Že v zadevi III U 104/2018 ter nato v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče tudi zavzelo stališče (drugače, kot je bilo zavzeto v sodbah I U 2694/2017 in I U 1219/2016), da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Sodišče izpostavlja tudi, da glede na zakon soglasje zavoda ni vedno pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. V drugem odstavku 37. člena ZTuj-2 je namreč določeno, da soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec po ZZSDT za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. Navedeno glede na četrti odstavek 37. člena ZTuj-2 velja tudi za podaljšanje enotnega dovoljenja.
  • 20.
    UPRS Sodba III U 307/2019-8
    23.3.2023
    UP00073136
    ZZSDT člen 12, 12/4, 42, 42/1, 42/5.
    tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - vloga delodajalca - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
    Tožbeni ugovori v smeri, da bi moral biti tožnici izdan konkretni posamični akt, s katerim bi ji bilo prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, ter da bi lahko šele na podlagi takšnega akta prvostopenjski organ zavrnil izdajo dovoljenja, niso utemeljeni. Zakonska ureditev ne zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja in dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. Ko gre za določbe tega člena, ki omenjeno posledico navezujejo na pravnomočno izrečeno globo, je za nastanek posledice bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Takšno stališče je tukajšnje sodišče zavzelo tudi v sodbi in sklepu III U 49/2019 z dne 20. 5. 2019.
  • 1
  • od 13
  • >
  • >>