ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 78, 78/1.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - zaposlovanje na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - nepopolna vloga - pripombe na zapisnik
Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče - razlaga določb zakona
Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 "zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju" je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - problemsko območje
Pri spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je po mnenju sodišča torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju. Enako stališče je glede navedenega vprašanja zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZSRR člen 25, 27. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 22.
prispevki za socialno varnost - spodbuda za zaposlovanje - vračilo prispevkov - problemsko območje - zaposlitev brezposelne osebe - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Že iz naslova navedene zakonske določbe (spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo) kot tudi iz njenega zakonskega besedila izhaja, da je spodbuda za zaposlovanje regionalno naravnana in neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo. Ker je torej spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Pri obravnavani spodbudi gre za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.
Zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavec, za katerega je tožnik uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živi na problemskem območju.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javno povabilo - obrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.
Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - ničnost odločbe
Opisana ravnanja ne morejo imeti za posledico ničnosti izdanih upravnih odločb, saj več kot očitno niso bila uperjena zoper uradni osebi upravnih organov, ki sta odločali v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji, navedena ravnanja pa tudi sicer po svoji naravi ne predstavljajo dejanj pritiska na določeno osebo v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Vprašanje, kdo je bil tisti, ki je posamezniku omogočil delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in prijave v obvezna socialna zavarovanja, oziroma vprašanje, v čigavem imenu in za čigav račun (za svoj račun ali za račun nekoga drugega, na primer kot njegov poslovni pooblaščenec) je ta pri tem deloval, pa je ključno, saj se v skladu z zakonom posamezniku, ki je delal na črno, z inšpekcijsko odločbo prepove opravljanje dela pri tistem delodajalcu, za katerega je v dokaznem postopku ugotovljeno, da je delavcu omogočil delo brez pravne podlage in ki za ugotovljeno kršitev zakonskih obveznosti tudi odgovarja v postopku o prekršku, ki sledi inšpekcijskemu postopku.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam tožene stranke, da navedeno število skupno zaposlenih (30) ne spremeni odločitve glede potrebnega števila zaposlenih invalidov (2 za izpolnjevanje zahtevane kvote); zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - sedež pravne osebe - delodajalec - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Delodajalec mora za uspešno uveljavljanje povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež ter da hkrati na tem območju njegovi delavci dejansko opravljajo dejavnost ter da se z zaposlitvijo takšnega nezaposlenega delavca na problemskem območju zmanjšuje nezaposlenost. Tožnik ni izkazal, da se bo z zaposlitvijo delavca A. A., ki ima stalno prebivališče v Domžalah, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju (v konkretnem primeru je to Kočevje).
ZNUPZ člen 25, 25/2, 25/5. ZUP člen 9, 146, 273, 273/2, 273/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - višja sila - pogoj PCT - odklonitev testiranja - osnovna šola - objektivna okoliščina - odlok - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Posledice odklonitve soglasja k samotestiranju otroka, predpisane s takrat veljavno ureditvijo, predstavljajo objektivno okoliščino, ki je povzročila nemožnost vzgojno-izobraževalnega varstva za otroka delavke. Tožničina delavka zaradi odreditve šolanja na daljavo njenemu otroku s sklepom ravnateljice, sprejetem na podlagi takrat veljavnih ukrepov, povezanih s COVID-19, ki sta jih sprejela vlada oziroma pristojni minister, na kar ni imela vpliva, ni mogla opravljati dela in je morala zaradi varstva otroka ostati doma, kar po prepričanju sodišča pomeni drugo objektivno okoliščino po drugem odstavku 25. člena ZNUPZ.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 12, 17, 17/1, 17/1-5, 17/1-6, 17/1-7, 17/1-8, 18, 18/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče tudi zavzelo stališče (drugače, kot je bilo zavzeto v sodbah I U 2694/2017 in I U 1219/2016), da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Sodišče izpostavlja tudi, da glede na zakon soglasje zavoda ni vedno pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. V drugem odstavku 37. člena ZTuj-2 je namreč določeno, da soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec po ZZSDT za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. Navedeno glede na četrti odstavek 37. člena ZTuj-2 velja tudi za podaljšanje enotnega dovoljenja.
tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - vloga delodajalca - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
Tožbeni ugovori v smeri, da bi moral biti tožnici izdan konkretni posamični akt, s katerim bi ji bilo prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, ter da bi lahko šele na podlagi takšnega akta prvostopenjski organ zavrnil izdajo dovoljenja, niso utemeljeni. Zakonska ureditev ne zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja in dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. Ko gre za določbe tega člena, ki omenjeno posledico navezujejo na pravnomočno izrečeno globo, je za nastanek posledice bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Takšno stališče je tukajšnje sodišče zavzelo tudi v sodbi in sklepu III U 49/2019 z dne 20. 5. 2019.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - delo s skrajšanim delovnim časom - omejitev opravljanja dejavnosti
Po presoji sodišča je bilo tožeči stranki z Odlokom o določitvi pogojev vstopa v RS zaradi zajezitve in obvladovanja bolezni COVID-19, torej predpisom Vlade, opravljanje dejavnosti organizatorjev potovanj v času od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021 dejansko onemogočeno, saj je bila potnikom od dne 3. 7. 2021 ob povratku iz temnordečih držav odrejena karantena brez izjeme (kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja „PCT“). Odlok s takšno vsebino je namreč neposredno vplival oziroma omejil opravljanje dejavnosti turističnih agencij, dejavnost katerih je že po naravi stvari vezana na možnost prehoda državnih meja.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - prijava v obvezno zavarovanje
Če delavec ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, to v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 šteje za zaposlovanje na črno, ki je po tej določbi prepovedano, zato tožbene navedbe, da je bil v teku postopek pridobitve dovoljenj, da tožeča stranka ni opravljala dejavnosti posredovanja delovne sile idr. na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 22. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
Upravni organ, ki odloča v zadevi, je namreč dolžan po zakonu sam ugotoviti dejansko stanje, pomembno za odločitev, in nato, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za vračilo, izdati odločbo, s katero prejemniku sredstev odredi, naj prejeta sredstva vrne.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče - razlaga določb zakona - sodna praksa
Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - pravica do izjave - pravica spremljati potek postopka po tolmaču
Pravica spremljati potek postopka po tolmaču se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi). Pravica do izjave je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih. Pravico spremljati postopek v svojem jeziku - po tolmaču, je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da tožnik v celoti razume, kaj se ga sprašuje. Če pa dvom v razumevanje jezika obstaja, kot v obravnavanem primeru, pa to pomeni, da postopek ni bil voden v skladu s sedmim odstavkom 62. člena ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUZEOP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/7, 99. ZDavP-2 člen 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
FURS je navedeno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti zaradi manjšega upada prihodkov od predvidenega. Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
zaposlovanje - delo na črno - preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - kratkotrajno delo - izjema - zakonski pogoji - dokazno breme
Kratkotrajno delo je izjema, izjeme pa je že v načelu treba razlagati restriktivno. To pomeni, da morajo biti, če naj se določeno delo obravnava kot takšna izjema, v zvezi z njim izpolnjeni vsi predpisani pogoji, dokazno breme o tem pa je primarno na stranki postopka in ne na organu, kot zmotno menita tožnika.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela - delo na črno - opravljanje dela na črno - odločba o prepovedi dela na črno - kratkotrajno delo
Ni mogoče slediti tožnikovi navedbi, da sporni prevoz ni bil komercialne narave, in ne njegovemu sklicevanju na šele naknadno predloženo najemno pogodbo, s katero tožnik v ostalem spreminja prvotno podano izjavo, ne da bi navedel kakršnekoli razloge za to. Da za predmetni prevoz tožnik ni izstavil računa, pa samo po sebi nekomercialne narave prevoza ne dokazuje.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev
Glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 172. člena ZUTD je tožniku morala odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbrisati iz registra. Iz opisanega dejanskega stanja namreč nedvoumno in s strani tožnika neprerekano izhaja, da več čas svojega opravljanja dejavnosti kot delodajalec za zagotavljanje dela ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, kar DDV nedvomno je.
Tožnikovo naziranje, da bi poleg objektivnega moral biti izkazan tudi subjektivni element ter da naj se zaustavi izvršitev sankcij iz izpodbijane odločbe, zato ni na mestu. Ta zadeva namreč ni prekrškovna zadeva oz. ne gre za kaznovalni postopek, v katerem bi se izrekale sankcije, za kar bi morala biti podana (subjektivna) odgovornost in kjer bi bila potrebna sorazmernost pri odmeri sankcije.