ZGO-1 člen 3, 3a, 3a/1, 8, 21, 21/1, 21/1-12.1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZUP člen 238, 238/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvostopenjski organ objekta očitno ni štel za prefabrikat, zato mu tega v pozivih tožnikom ali v izpodbijani odločbi ni bilo treba posebej utemeljevati, ravno tako pa tožnikov ni bil dolžan pozivati na predložitev kakršnihkoli dokazil, ki bi se nanašala na takšno naravo spornega objekta. To pa seveda ne pomeni, da tožnika takšnih dokazil nista mogla predložiti sama. Ker sta bila z ugotovitvami in naziranji prvostopenjskega organa v postopku seznanjena, sta namreč imela možnost tudi, da še pred izdajo izpodbijane odločbe navajata dejstva in predlagata dokaze, s katerimi bi utemeljevala, da so ugotovitve in naziranja prvostopenjskega organa pomanjkljivi ali napačni. Še pred izdajo izpodbijane odločbe bi tako lahko uveljavljala in dokazovala tudi, da gre pri predmetnem objektu za t.im. prefabrikat in s tem v smislu za izjemo po drugem odstavku 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ker s tem povezanih dejstev v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika nista navajala, tega pa tudi nista z ničemer obrazložila ali opravičila, v skladu z določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP takšnih, novih dejstev kot pritožbenih razlogov v postopku pred toženko ni bilo mogoče upoštevati, v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 pa jih ne more upoštevati niti sodišče.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Prvi odstavek 38. člena GZ se nanaša le na osebe, ki so bile k priglasitvi udeležbe osebno vabljene (prvi odstavek 37. člena GZ). V primeru zgolj javne objave vabila (tretji odstavek 37. člena GZ) pa je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP, skladno s katero lahko oseba, ki jo je organ povabil k udeležbi, pa te ne priglasi v z vabilom določenem roku, priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP (torej na podlagi zahteve za vstop v postopek).
Tožnik je bil trikrat pozvan, da se o ugotovitvah prvostopenjskega organa izjavi. Vsakič mu je bil posredovan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru oziroma o kontrolnem pregledu, ki se je vršil pred pozivom, iz teh zapisnikov pa izhajajo za ta primer relevantne ugotovitve oziroma okoliščine: opis objekta/ov, z njihovimi dimenzijami, lokacijo, nazadnje tudi s pravno opredelitvijo, da gre za manj zahteven objekt. Hkrati je bil tožnik vsakič pozvan, da organu sporoči, ali ima za objekt pridobljeno ustrezno upravno oziroma gradbeno dovoljenje. Po oceni sodišča je bil tožnik tako nedvomno seznanjen z ugotovitvami upravnega postopka, z za ta postopek relevantnimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi z uspehom svojega dokazovanja.
Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 19, 19/2, 29, 29/2. GZ člen 43, 43/1, 43/1-8, 116, 116/4, 116/4-4, 117, 117/2.
V primeru legalizacije obstoječega objekta je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je zato zavezan k plačilu komunalnega prispevka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - verjetno izkazana dejstva
Od stranskega udeleženca ni mogoče zahtevati, da vloži predlog za obnovo postopka, dokler se ne seznani s konkretnimi okoliščinami do te mere, da lahko s stopnjo verjetnosti ugotovi, da gre za poseg v njegove pravne koristi. To pa pomeni, da začne subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na tej podlagi teči takrat, ko je stranski udeleženec s tem seznanjen, te okoliščine pa je treba izkazati s stopnjo verjetnosti.
Iz navedenih razlogov sodišče odstopa od drugačnih stališč v sodni praksi (npr. sodba I U 1768/2013 z dne 6. 3. 2014), iz katerih izhaja, da je za začetek teka roka odločilen dan, ko se je predlagatelj obnove seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dan, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
izdaja gradbenega dovoljenja - stroški postopka - akcesorni zahtevek - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o stroških, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je akcesorna odločitvi o glavni stvari in deli njeno pravno usodo, z odpravo odločbe o glavni stvari je tako odpadla tudi podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa.
GZ člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZUP člen 114, 114/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje mejaša - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - stroški upravnega postopka
Iz poziva na dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka - obveznost obrazložitve, zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP.
Legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12-2, 24, 91. ZUP člen 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Tožniki so s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedenskih mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno z 196. členom ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.
pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo - upokojitev
Sodišče se strinja z razlago organov obeh stopenj, da tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - status stranskega udeleženca - pravni interes za sodelovanje v postopku - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prekinitev teka roka - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka za pritožbo
Oseba, ki si prizadeva za priznanje statusa stranskega udeleženca, mora za priznanje tega statusa konkretizirano navajati, v čem naj bi predvidena gradnja posegla v njen pravni položaj. Brez konkretnih navedb o vplivih nameravane gradnje namreč upravni organ ne more presoditi, ali je izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1359/2018).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - odločba o priglasitvi del - ustavitev gradnje - odstranitev objekta
Tribuna za gledalce ob nogometnem igrišču, zgrajena na način in v gabaritih iz izreka izpodbijane odločbe, ni pomožni objekt po določbah odlokov o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale, ki so veljali v času gradnje in vse do uveljavitve ZGO-1, saj tak objekt ne pomeni opreme parkov, otroških igrišč, rekreacijskih ter podobnih površin in objektov.
objekt daljšega obstoja - gradbeno dovoljenje - legalizacija - oporni zid - vzdrževalna dela - rekonstrukcija
Izdaja dovoljenja za obejkt daljšega objekt daljšega obstoja predstavlja izjemo od sicer splošne ureditve pridobitve gradbenega dovoljenja, kar zahteva restriktivno razlago pogojev za njegovo izdajo. Ker so bili posegi na opornem zidu, ki ne pomenijo vzdrževalnih del, nedvomno izvedeni po 1. 1. 1998, to pomeni, da za izdajo dovovljenja za objekt daljšega obstoja po 147. členu GZ ni bil izpolnjen zahtevani pogoj, da je bil objekt v celoti zgrajen pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu na istem mestu.
Inšpekcijski nadzor se nanaša na gradnjo objekta za skladiščenje različnih frakcij na zemljišču. Za slednjo je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo sodišče obravnava. Inšpekcijski ukrep izda inšpektor v inšpekcijskem postopku nadzora in je v konkretnem primeru ugotovil nelegalno gradnjo. Slednje ne pomeni, da tožeča stranka za navedeno gradnjo ne more pridobiti veljavnega gradbenega dovoljenja, če izpolnjuje zakonske pogoje, ki se ugotavljajo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v zvezi z vlogo investitorja.
Tožnik z navedbo o postavitvi dveh točkovnih temeljev v avgustu 2014 ne more uspeti. Gre namreč za pritožbeno novoto, za katero tožnik v pritožbenem postopku ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 146. in tretji odstavek 238. člena ZUP). Res je drugostopenjski organ te navedbe tožnika tudi vsebinsko obravnaval (in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma neizkazane), kar pa ne pomeni, da za pritožbene novote ne gre, in jih organ zato ni bil dolžan obravnavati. Posledično jih ne more obravnavati tudi sodišče.
ZGO-1 člen 71, 71/1, 71/1-1, 73, 73/1, 80, 80/1, 80/3, 82. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 8, 8/1.
gradbeno dovoljenje - veljavnost gradbenega dovoljenja - začetek gradnje
Sodišče nima pomislekov, da v pričujoči zadevi posek drevja in grmičevja ni začetek gradnje v pomenu ZGO-1. Na to kažejo sledeča dejstva. Tožeča stranka ni ne zakoličila objekta, kar je sicer samostojna geodetska storitev, ki jo je treba opraviti pred začetkom gradnje (prvi in tretji odstavek 80. člena ZGO-1), niti ni označila gradbišča s tablo, kar je bil zakonski pogoj za začetek izvajanja del (tretji odstavek 82. člena ZGO-1 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika o gradbiščih). Gradbišča tudi ni ogradila in zavarovala po načrtu organizacije gradbišča, kar bi morala storiti pred začetkom del (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).
Dela, ki vplivajo na mehansko odpornost in stabilnost objekta ne spodijo v krog vzdrževanja objekta po 41. točki prvega odstavka 3. člena GZ in 9. členu Uredbe o razvrščanju objektov.
Pri odločanju o tem, kaj je predmet zahteve in dovoljenj, je treba izhajati iz projektnega dela vloge, ki v bistvenem determinira predlagani gradbeni poseg po vsebini. Prvostopenjski organ pa je svojo ugotovitev, da se uporabno dovoljenje nanaša na 11 apartmajev in 26 hotelskih sob, medtem ko iz DGD izhaja, da so apartmaji izvedeni v celoti, oprl izključno na opis teh delov objekta v uporabnem dovoljenju. Ugotovitev torej ne temelji na primerjavi PID, za katerega organ sam navaja, da z njim ni razpolagal, ampak izključno na poimenovanju posameznih delov stavbe v besednem delu uporabnega dovoljenja, ki jih je organ primerjal z DGD in sklepal, da gre povsod tam, kjer vrata vodijo neposredno iz hodnika, za apartma.
V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.
Prvostopenjski organ bi moral v tem konkretnem primeru, ko je bil na predlog tožnikov tekom upravnega postopka uveden postopek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na predmetnem zemljišču po določbah ZVetL-1, za katerega so tožniki že v upravnem postopku zatrjevali, da je njihova last, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevajoč prvi odstavek 147. člena ZUP, prekiniti do zaključka nepravdnega postopka, ne glede na vpisano lastninsko pravico investitorke. Posplošeni navedbi stranke z interesom, da bi prekinitev postopka v takih primerih lahko privedla do šikanoznega vlaganja predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, sodišče tako glede na opisane okoliščine tega primera ne more slediti.