ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrep gradbeništvo - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo - izločitev uradne osebe
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi veljavnega in izvršljivega izvršilnega naslova, zato različne dejanske okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s predmetno nepremičnino, sosednjimi zemljišči in pravnimi predniki na odločitev ne vplivajo. V postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP).
Razlog za izločitev ne more biti pravno mnenje uradne osebe, niti nestrinjanje z vodenjem postopka s strani uradne osebe ali njenimi prejšnjimi odločitvami, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - občina
Tožnica nima z zakonom določene stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in to niti v primeru, kadar poda negativno mnenje. Občina, na območju katere se nahaja gradnja predvidenih objektov, (le) poda mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti (tretji odstavek 31. člena GZ), na katerega upravni organ ni vezan in mora samostojno opraviti presojo glede skladnosti gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Status stranke ali stranskega udeleženca lahko pridobi le pod zakonskimi pogoji v skladu s 36. členom GZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - imetnik stvarne pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zaznamba spora
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ, upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi pa je po presoji sodišča pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini.
Tek postopka za ugotovitev lastninske pravice še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.
Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
Vsebinsko odločanje o zahtevi stranke z interesom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne predstavlja v tožbi zatrjevane procesne kršitve, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Čeprav si je stranka z interesom v obeh postopkih prizadevala za legalizacijo istega objekta, sta bila s strani stranke z interesom postavljena dva različna zahtevka na dveh različnih pravnih podlagah, ki ju je bilo treba samostojno vsebinsko presojati.
Ni logično in bi bilo v nasprotju z namenom 117. člena GZ, da bi zakonodajalec možnost legalizacije objektov daljšega obstoja predvidel le v primeru, ko vlagatelj ne bi že predhodno vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si prizadeval za legalizacijo objekta na drugi pravni podlagi, npr. v rednem postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Če je legalizacija na podlagi 117. člena GZ možna za lastnike objektov, ki so bili predhodno popolnoma pasivni, potem je možna tudi za tiste, ki so si pred sprejetjem GZ prizadevali za pridobitev gradbenega dovoljenja na drugih pravnih podlagah. Temu nasprotno stališče bi pomenilo, da lastniki, ki so si prehodno prizadevali za legalizacijo objektov, pa pri tem niso bili uspešni, ker so bili objekti zgrajeni v nasprotju z veljavnimi prostorskimi predpisi, na podlagi 117. člena GZ ne bi mogli pridobiti dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki daje „odpustek“ lastnikom ravno v tem pogledu. Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem 117. člena GZ nedvomno ni zasledoval.
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja
Prvostopenjski organ je (na drugačni pravni podlagi kot v prvotnem postopku) zaključil, da obravnavana gradnja predstavlja neskladno gradnjo. S tako ugotovljenimi dejstvi in naziranji ter pravnimi vidiki zadeve upravni organ tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil in ji glede tega ni dal možnosti izjave. V zvezi z navedenim je zmotno naziranje upravnih organov, ki sta (očitno) štela, da se je tožnica glede navedenih dejstev in okoliščin izjavila že v pritožbi zoper prvotno odločbo. Pravice stranke do izjave v (ponovnem) postopku namreč že po naravi stvari ni mogoče šteti za izčrpano zaradi navedb, podanih v pravnih sredstvih (zoper odločbo v prvotnem postopku).
V zvezi s pravico do izjave mora biti zagotovljeno tudi, da stranka ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in da ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. V položaju, ko se je tožnica v pritožbi zoper prvotno odločbo opredeljevala do ugotovitev in naziranja prvostopenjskega organa, da gre pri obravnavani gradnji za nelegalno gradnjo, organ pa je svoje ugotovitve in naziranje kasneje spremenil in štel, da gre za neskladno gradnjo, v pritožbi podana stališča tožnice nikakor niso mogla biti podana skladno z navedenimi zahtevami, pravice do izjave v okviru ponovnega postopka pa na njihovi podlagi tožnici upravna organa ne bi smela odreči.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 152, 158, 158/1. GZ člen 3, 3/1.
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja
V obravnavanem primeru ne gre za obnovo oziroma vzdrževanje objektov oziroma za rekonstrukcijo, temveč za nelegalno gradnjo - nadzidavo.
V primeru, ko je bila odstranjena in nadomeščena večina konstrukcijskih elementov objekta, ne gre več za rekonstrukcijo, temveč za novogradnjo.
Obnove kot definicije ZGO-1 ni poznal, vendar pa glede na definicijo vzdrževalnih del (kamor bi lahko sodila obnova v smislu, kot jo zatrjuje tožnik), tudi ni mogoče govoriti o vzdrževalnih delih na objektih.
Tožnik bi moral tudi v primeru, če bi šlo za rekonstrukcijo objektov, za ta dela pridobiti gradbeno dovoljenje.
Disciplinski pravilnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (2018) člen 37, 37/3.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep - disciplinski ukrep zaps - izrek opomina - preiskava - prekluzivni rok - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja
Toženka je torej, ko je štela, da je rok, v katerem mora biti preiskava zaključena, instrukcijski, zmotno uporabila predpis. Zato relevantnega dejanskega stanja, tj. kdaj je disciplinski tožilec prejel prijavo in kdaj je iztekel rok, v katerem lahko disciplinski tožilec še vloži disciplinsko obtožbo (tj. 6 mesecev) ni ugotavljala.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - načelo najmilejšega ukrepa
Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - rekonstrukcija - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik objekta od parcelne meje - oblika
Po presoji sodišča je 43. člen GZ treba razlagati tako, da če obstoječi objekt sicer ni v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času posega ali v času izdaje odločbe in zato njegova legalizacija ne bi bila mogoča, je objekt mogoče legalizirati pod pogojem, da se z istočasno obravnavano zahtevo za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali prizidavo oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem s takim posegom objekt uskladi z zahtevami prostorskega akta, seveda pod pogojem, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V takem primeru je nujno, da sta zahtevi za legalizacijo in izdajo gradbenega dovoljenja obravnavani istočasno in da je o obeh izdana ena odločba. Če investitor takšne odločbe ne izvrši, je namreč njegova gradnja še vedno nelegalna in inšpekcijskemu organu omogoča izrek ustreznega inšpekcijskega ukrepa.
ZUreP-2 člen 20, 20/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-23, 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža (2012) člen 60, 60/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišč - novogradnja - novo zgrajeni objekt - razlaga predpisa - exceptio illegalis
V tretjem odstavku 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža je pojem novogradnja treba razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na prizidavo in nadzidavo ampak zajema vse, kar po zakonu zajema pojem novogradnja, torej tudi izgradnjo novega objekta. Besedi nadzidava in prizidava, ki sta dodani v oklepaju sta tako lahko zgolj pojasnjevalne narave, tj. poudarjeno je, da novogradnja ne pomeni zgolj gradnje novega objekta, ampak tudi prizidavo in nadzidavo starega. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da je Odlok o OPN v nasprotju z zakonom in ga sodišče ne bi smelo uporabiti.
ZPP člen 7, 7/1, 212. GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 43/2.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa - trditveno breme
Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.
Inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti, saj se dokazovanje z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev kakšnega pravno pomembnega dejstva potrebno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.
Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi se dozidava in rekonstrukcija objekta, izvajala v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi gradnja ni bila izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak gradbeno dovoljenje za naknadno izvršene gradbene posege (dozidavo in rekonstrukcijo) ni bilo izdano.
GZ člen 68, 68/2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 25, 25/1.
uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - projektna dokumentacija
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja so morale biti (med drugim) priložene tako izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve (prva alineja drugega odstavka 68. člena GZ), kot tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (druga alineja drugega odstavka 68. člena GZ). V primeru, da ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj ter gradbenega dovoljenja in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, so se za načrte projektne dokumentacije izvedenih del šteli načrti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (prvi odstavek 25. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov).
Stališče tožeče stranke, da je zadoščala že navedba načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ni pravilno.
ZUreP-2 člen 245, 247. ZGO-1 člen 23, 23/4. ZUP člen 42, 43.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - javna pot - pravni interes
Gre za vprašanje, ali imajo uporabniki nepremičnin, ki jim je bil ukinjen status javnega dobra, pravico do vložitve pravnega sredstva zoper odločitev občinske uprave oziroma župana o ukinitvi javnega dobra.
Stranke imajo možnost ugovora (pravnega sredstva) zoper tako odločitev, kolikor ta posega v njihove pravice ali pravne koristi.
GZ člen 35, 43, 52, 53, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/3,107,107/2. ZVO-1 člen 51, 89, 89/1. ZON člen 64, 97,101,101/7,101c, 101e, 101f, 102,111. ZIUZEOP člen 20, 100č. ZUPUDPP člen 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3, 6/4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje člen 6, 6/3, 6/4.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - javna korist
Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti.
V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vrste sprejemljiv, kar torej obsega odločanje o vseh tistih vidikih okolja, ki so v posamezni zadevi relevantni.
SEU je vprašanje, ali je presoja po Ptičji direktivi, kar pa velja tudi za presojo po členu 6(3) Habitatne direktive, ustrezna, če ni dokazov ali verodostojnih posodobljenih podatkov o pticah na tem območju, obravnavalo v zadevi C-43/10. Zaključilo je, da ni mogoče šteti, da je presoja primerna, kadar ni dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah na zadevnem PVO.
V obravnavani zadevi PVO in dodatek k PVO ne omogočata nedvoumnih končnih sklepov, da je presoja „ustrezna“, tj. da vplivov gradnje in obratovanje HEMO na kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Krka s pritoki ne bo (z izjemo zvezdogleda, za katerega je ugotovljen bistven vpliv). Tožnica je namreč s konkretnimi ugovori o neustreznih podatkih glede stanja vrst in določanja con zbudila utemeljen dvom v pravilnost teh zaključkov, toženka pa ni (prepričljivo) obrazložila, zakaj jih šteje za neutemeljene, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Vse vplive, ki lahko škodujejo kvalifikacijskim vrstam (in vrstam, ki vplivajo na doseganje ciljev, zaradi katerih so zaščitene), je treba obravnavati pred odločitvijo o prevladi javnega interesa, v postopku prevlade pa presojati, ali so pravilno ugotovljeni in ali je njihov vpliv pravilno ocenjen, kar pomeni, da je treba v odločbi, izdani v tem postopku, določiti tudi vse v zvezi s tem vplivom relevantne ukrepe. Ker zamuljeno stanje vode očitno vpliva na habitat kvalifikacijskih vrst, tj. na drstišča in njihovo prehranjevanje, vsi ukrepi, ki se sicer nanašajo na stanje voda ali ravnanje z odpadki, kadar vplivajo na kvalifikacijsko vrsto, sodijo v izpodbijano odločbo.
Četudi ZZRS ni mnenjedajalec v tej zadevi, bi se moral do tega, ali je investitor v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteval njegove smernice, izrecno opredeliti. Pomembno namreč je, da so litofilna drstišča načrtovana skladno s temi smernicami in s tem drugače, kot so bila načrtovana na HE T., kjer glede na monitoringe niso funkcionalna, saj ne sme obstajati noben razumen znanstveni dvom, da bodo delovala.
gradbeno dovoljenje - pritožba - nepravočasna pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Ker tožnica v 15-dnevnem roku pisanja ni prevzela, je toženka skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP pravilno štela, da je bilo tožnici to vročeno z dnem preteka tega roka, tj. dne 24. 7. 2020. Okoliščina, da je bilo tožnici samo pisanje v hišnem predalčniku puščeno šele naknadno, tj. dne 27. 7. 2020, na navedeno v ničemer ne vpliva – fikcija vročitve namreč ne nastopi šele s tem, ko je pisanje naslovniku puščeno v predalčniku, pač pa že pred tem.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Organ mora pogoj enakega obsega presojati glede na objekt, za katerega se predlaga legalizacija. Sporni objekt se je namreč po letu 1998 zaradi odstranitve prizidka zmanjšal, namen zakona pa ni bil preprečiti legalizacijo v primerih zmanjševanja, pač pa povečevanja gabaritov objekta po letu 1998. Tako je nerelevantno, ali je bil nadstrešek samostojen objekt ali del osnovnega objekta.
Organ je zavrnitev izdaje dovoljenja zaradi podrtega stropa pravilno vezal še na vsebinski pogoj, da mora biti objekt v stanju, ki dovoljuje njegovo uporabo.