gradbeno dovoljenje - zavrženje pritožbe - stranski udeleženec - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva nepremičnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - soglasje za priključitev
Glede na to, da cestna javna infrastruktura, predvidena v Odloku o ZN, še ni zgrajena, niti načrtovana (kar med strankami ni sporno), in upoštevaje povzeto stališče sodišča, da samooskrba objekta po četrtem odstavku 66. člena ZGO-1 vključuje tudi dostop do javne poti, toženka ni imela podlage za to, da presoja, ali je v PGD predviden samooskrbni način priključitve objekta na javno pot skladen z Odlokom o ZN.
pooblaščeni inženir - pogoji za opravljanje dejavnosti - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja
Ker tožnik ni predložil dokazil, ki jih določa zakon, je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja poklicnega naziva pooblaščenega inženirja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva
Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.
EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2, 474, 474/3. GZ člen 43.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - daljnovod - varovalni pas
Utesnjevanje služnosti pri objektih, kot je transformatorska postaja, ob pri njih določeni širini varovalnega pasu glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 468. člena EZ-1, ki ne določa „največje širine“, ni mogoče.
Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.
Skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta je potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom.
Tožnik je imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene.
Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - pogoji za izdajo potrdila - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Za izdajo potrdila je relevantno, da je objekt tak, kot je bil pred 31. 12. 1967, tj. da kasenje na njem niso bila opravljena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje in da ima bistveno enako namembnost kot pred 31. 12. 1967. Zato je toženka utemeljeno ugotavljala ta dejstva. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
Pisanje, označeno na vročilnici, je dopis št. 351-3157/2018-239. Iz povzetih navedb tožeče stranke izhaja, da med strankami ni sporno, da teža pošiljke ustreza navedenemu dopisu in dvema odločbama. Kateri odločbi sta se s tem dopisom vročali in sta mu priloženi, pa iz vsebine dopisa izhaja povsem jasno in nedvoumno. Obe odločbi, torej tudi odločba št. 35108-317/2019-2550-57 z dne 16. 3. 2022, sta namreč v dopisu s polno opravilno številko in datumom izdaje odločbe navedeni trikrat, in sicer sta navedeni v naslovu dopisa (zadeva: predložitev odločbe) in v vsebini dopisa, našteti pa sta tudi kot prilogi. V takih okoliščinah, ko je v dopisu povsem jasno izrecno zapisano, kateri odločbi se v prilogi vročata strankam, sodišče ne verjame tožnikoma, da v prilogi dopisa št. 351-3157/2018-239 ni bilo odločbe z dne 16. 3. 2022.
Ker je gradbeni inšpektor ugotovil, da je na zemljišču izveden novi objekt stanovanjske rabe, sestavljen iz vzhodnega in zahodnega dela z nadstreškom in zidom, ter s pohodno teraso, je bila ugotovitev, da gre za objekt, za katerega bi moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, pravilna in utemeljena.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrep gradbeništvo - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo - izločitev uradne osebe
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi veljavnega in izvršljivega izvršilnega naslova, zato različne dejanske okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s predmetno nepremičnino, sosednjimi zemljišči in pravnimi predniki na odločitev ne vplivajo. V postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP).
Razlog za izločitev ne more biti pravno mnenje uradne osebe, niti nestrinjanje z vodenjem postopka s strani uradne osebe ali njenimi prejšnjimi odločitvami, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - občina
Tožnica nima z zakonom določene stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in to niti v primeru, kadar poda negativno mnenje. Občina, na območju katere se nahaja gradnja predvidenih objektov, (le) poda mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti (tretji odstavek 31. člena GZ), na katerega upravni organ ni vezan in mora samostojno opraviti presojo glede skladnosti gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Status stranke ali stranskega udeleženca lahko pridobi le pod zakonskimi pogoji v skladu s 36. členom GZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - imetnik stvarne pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zaznamba spora
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ, upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi pa je po presoji sodišča pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini.
Tek postopka za ugotovitev lastninske pravice še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.
Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista upravna zadeva
Vsebinsko odločanje o zahtevi stranke z interesom za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne predstavlja v tožbi zatrjevane procesne kršitve, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno. Čeprav si je stranka z interesom v obeh postopkih prizadevala za legalizacijo istega objekta, sta bila s strani stranke z interesom postavljena dva različna zahtevka na dveh različnih pravnih podlagah, ki ju je bilo treba samostojno vsebinsko presojati.
Ni logično in bi bilo v nasprotju z namenom 117. člena GZ, da bi zakonodajalec možnost legalizacije objektov daljšega obstoja predvidel le v primeru, ko vlagatelj ne bi že predhodno vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in si prizadeval za legalizacijo objekta na drugi pravni podlagi, npr. v rednem postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Če je legalizacija na podlagi 117. člena GZ možna za lastnike objektov, ki so bili predhodno popolnoma pasivni, potem je možna tudi za tiste, ki so si pred sprejetjem GZ prizadevali za pridobitev gradbenega dovoljenja na drugih pravnih podlagah. Temu nasprotno stališče bi pomenilo, da lastniki, ki so si prehodno prizadevali za legalizacijo objektov, pa pri tem niso bili uspešni, ker so bili objekti zgrajeni v nasprotju z veljavnimi prostorskimi predpisi, na podlagi 117. člena GZ ne bi mogli pridobiti dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki daje „odpustek“ lastnikom ravno v tem pogledu. Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem 117. člena GZ nedvomno ni zasledoval.
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja
Prvostopenjski organ je (na drugačni pravni podlagi kot v prvotnem postopku) zaključil, da obravnavana gradnja predstavlja neskladno gradnjo. S tako ugotovljenimi dejstvi in naziranji ter pravnimi vidiki zadeve upravni organ tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil in ji glede tega ni dal možnosti izjave. V zvezi z navedenim je zmotno naziranje upravnih organov, ki sta (očitno) štela, da se je tožnica glede navedenih dejstev in okoliščin izjavila že v pritožbi zoper prvotno odločbo. Pravice stranke do izjave v (ponovnem) postopku namreč že po naravi stvari ni mogoče šteti za izčrpano zaradi navedb, podanih v pravnih sredstvih (zoper odločbo v prvotnem postopku).
V zvezi s pravico do izjave mora biti zagotovljeno tudi, da stranka ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in da ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. V položaju, ko se je tožnica v pritožbi zoper prvotno odločbo opredeljevala do ugotovitev in naziranja prvostopenjskega organa, da gre pri obravnavani gradnji za nelegalno gradnjo, organ pa je svoje ugotovitve in naziranje kasneje spremenil in štel, da gre za neskladno gradnjo, v pritožbi podana stališča tožnice nikakor niso mogla biti podana skladno z navedenimi zahtevami, pravice do izjave v okviru ponovnega postopka pa na njihovi podlagi tožnici upravna organa ne bi smela odreči.