Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10, 10/3. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25, 25/1.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - začasen izbris iz imenika - potrditev vodilne mape projektne dokumentacije
Tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina - pravni interes - zastopanje občine
Ustavno sodišče je v odločbi Up-699/12-25 pojasnilo, da je glede na enakost območja B. in območja A. glede na ozemlje, iz katerega izvira njegova demokratična legitimacija in glede na zgodovino nastajanja B., svet A. brez vsakega dvoma telo, ki je najbližje B. kot od C. ločeni samostojni temeljni enoti lokalne samouprave in ki je tudi najbolj primerno, da zastopa pravice in pravne koristi pritožnice, kadar in kolikor so ali bi lahko bile v koliziji z interesi C. Sodišče meni, da ni razloga, da se tudi v obravnavani zadevi prizna, da je v času upravnega postopka imela A. pravico zastopati B., ki tedaj še ni bila konstituirana. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ vloge B., tedaj zastopane po A., ne bi smel zavreči, saj je bilo zastopanje pravilno.
Zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 je ne glede na poimenovanje mogoče obravnavati kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju.
ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 229, 229/1, 240, 240/2.
gradbeno dovoljenje - pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - občina - pričakovana lastninska upravičenja
Toženka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj izdaja spornega gradbenega dovoljenja ne posega v tožničine pravice in pravne koristi v smislu upravičenj, ki jih ima na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1. Toženka namreč ni upoštevala, da gre za izvajanje upravičenj, ki izhajajo iz pravnega interesa, da tožnica sama ureja prostor na svojem območju, ki se že po naravi stvari izključuje z interesom A., da ureja prostor na območju tožnice.
V obravnavanem primeru ne gre le za gradnjo na območju C., ampak tudi za gradnjo na zemljiščih, ki predstavljajo občinske nepremičnine v lasti A., na katerih bi tožnica zaradi ustanovitve lahko imela določena lastninska pričakovanja, kar ves čas postopka tudi zatrjuje. S tega vidika tožničina pritožba ni bila presojana. Vpliv te okoliščine na utemeljenost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja bi se namreč presojal v okviru ugotavljanja investitorjeve pravice graditi kot pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Že odložene izvršbe v času trajanja odloga po naravi stvari ni mogoče odložiti. Ali drugače: ker je opravljanje dejanj prisilne izvršbe (v konkretni zadevi rušenje objekta) zaradi odloga prekinjeno, v tem času stranka z drugim predlogom ne more spremeniti (izboljšati) svojega pravnega položaja, torej zanj nima pravnega interesa. Upravni organ pa je dolžan na to procesno predpostavko za odločanje paziti po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnik nima pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe, glede na pritožbene navedbe pa je pojasnil tudi, da se postopek po določbah 156.a člena ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke in da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe ali ne in iz katerega izmed razlogov po navedenem členu bo to uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi je poskušal tožnik doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov. Pri tem je nepomembno, da sta bila zadnja dva na isti dan poslana še po pošti. Ker je organ tretji predlog za odlog izvršbe zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja prejel oziroma mu je bil posredovan pred vložitvijo oziroma prejemom zadnjega predloga za odlog (nanj se nanaša izpodbijani sklep), je z vidika vrstnega reda obravnavanja zadev ravnal pravilno, ko je najprej obravnaval prej prispeli predlog. Z njim je tožnik izrazil svojo voljo oz. zahtevo, naj organ odloži izvršbo zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - exceptio illegalis
V zadevi ni sporno, da je tožnik zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi bil zgrajen na zemljiščih, glede katerih je bil sprejet Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč. Sodišče meni, da omenjeni sklep v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen, saj njegova vsebina ni v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPNačrt-B, ki zahteva, da mora biti iz njega razviden natančen obseg širitve stavbnih zemljišč. Poleg tega je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da v postopku sprejemanja sklepa občina ni upoštevala niti določbe tretjega odstavka istega člena ZPNačrt, v skladu s katero bi morala sprejeti sklep (torej po sprejemu na občinskem svetu) poslati pristojnima ministrstvoma, šele po izteku petnajstdnevnega roka za odgovor pa ga objaviti v občinskem uradnem glasilu.
Stališče, da načrtovana gradnja tožnikovi stavbi ne bo zmanjšala osončenja preko predpisane meje, je prvostopenjski organ pojasnil na 10. in 11. strani izpodbijane odločbe in na podlagi podatkov v predloženi vodilni mapi PGD – dopolnitev št. 6 ugotovil, da bo ta pogoj iz OPN izpolnjen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tudi stališča upravnega organa v zvezi z zatrjevano nelegalnostjo garaže, ki bo nadzidana, in glede hrupa v času gradnje. Glede slednjega je upravni organ pravilno navedel, da iz dopolnitve št. 6 vodilne mape izhaja, da bo morebitno povečanje hrupa v času gradnje kratkotrajno in le v dnevnem času, preseganja mejnih vrednosti pa ni pričakovati. To pomeni, da bi tožnik omenjeno lahko izpodbijal le s trditvami o preseganju mejnih vrednosti, za kar pa bi moral predložiti dokaze.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnika nimata pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe. Glede na pritožbene navedbe je pojasnil tudi, da se postopek po 156.a členu ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke ter da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe in iz katerega izmed razlogov po tem členu ga bo uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi sta tožnika poskušala doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov.
Toženka je z obrazložitvijo, da ne iz navedenih dovoljenj, ne iz uradnih evidenc ne izhaja kakršnokoli tožnikovo upravičenje na zemljišču gradnje, zaradi česar v zvezi z vodovodom ne izkazuje pravnega, temveč zgolj dejanski interes, ki pa ga v obravnavanem postopku ne more uspešno uveljaviti, kar je dopolnila še s sklicevanjem na določbe SPZ, po presoji sodišča svojo odločitev utemeljila jasno, logično in v skladu z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni inšpektor je pravilno in zakonito izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, saj v zadevi ni sporno, da za obravnavano gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav bi moralo biti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradnja objekta, ki se bistveno razlikuje od objekta za katerega gradnja oz. rekonstrukcija je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, kot je v obravnavnem primeru, ko so povečane tlorisne dimenzije objekta, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožbeni ugovor, da bi morala toženka ugotavljati, kateri del objekta je nelegalen in samo glede tega dela objekta izreči potrebne ukrepe, je zato neutemeljen.
Kako je na podlagi navedenih, med seboj očitno različnih podatkov, prišla do ugotovitve o dimenziji 9,05 m, toženka ne obrazlaga, čeprav se na enega od njih (kot „dolžino zahodne fasade 9,27 m“) sklicuje v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in čeprav je tožnica s sklicevanjem na dimenzijo 10,41 m, ki naj bi izhajala iz skice D.D., na navedene razlike opozorila že v pritožbi. Ob tem je ta ugotovitev bistvena za sklepanje, da – in koliko – je bila obravnavana stavba razširjena proti severu. Kot je bilo obrazloženo, je od tega odvisno, kakšno sanacijo lahko toženka v skladu z zakonom naloži tožnici.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa - nadomestna gradnja
Iz izpodbijane odločbe in besedila obvezne razlage ni razvidno, ali je bila sporna obvezna razlaga sprejeta po postopku, predpisanem za spremembo predpisa, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti upoštevanja njenih določb kot podlage za presojo izpolnjevanja pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Upravni organ se do tega vprašanja, kljub tožničinem ugovoru v tej smeri, ni opredelil.
ZGO-1 člen 60, 60/1, 66, 66/1. EZ-1 člen 473, 474, 475.
gradbeno dovoljenje - skrajšani ugotovitveni postopek - stranski udeleženec - lastnik služečih zemljišč
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.
Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da gradbenega dovoljenja za sporne objekte tožnika nista pridobila, zato je ugotovitev, da so obravnavani objekti nelegalna gradnja, pravilna, saj je brez gradbenega dovoljenja mogoče graditi le enostavne objekte, tožnika pa ne trdita, da bi šlo za take vrste objektov. Ugotovitvi upravnega organa, da gre za manj zahtevne objekte, ugovarjata, ker menita, da gre za nezahtevne objekte. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve pa po prej navedenem ni odvisna od vprašanja, ali so obravnavani objekti manj zahtevni ali nezahtevni, saj je za obe vrsti objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahtevni objekt - čebelnjak - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni listina, ki bi dovoljevala gradnjo objekta, temveč zgolj informativno določa, kakšna gradnja je na določeni parceli glede na tistem prostoru veljavne prostorske akte mogoča.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 66, 66/1, 66/1-1, 73, 73/2. Odlok o ureditvenem načrtu Malija člen 11.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lokacijskih pogojev - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etaža - višina objekta
Iz določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1 jasno izhaja, da spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta, njegove velikosti in etažnosti) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom, čemur v konkretnem primeru ni zadoščeno.