gradbeno dovoljenje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru je bilo z izpodbijano odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da to ne obstaja več (drugi odstavek 281. člena ZUP). To pomeni, da o tožnikovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno. Prvostopenjski upravni organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo moral o tožnikovem zahtevku odločati ponovno in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da z izpodbijano odločbo postopek v tej zadevi ni bil končan. Takšno je tudi stališče ustaljene sodne prakse.
Ker bo torej moral prvostopenjski upravni organ o zahtevi ponovno odločati, bo tožnik v tem postopku lahko uveljavljal ugovore, ki jih navaja v tožbi. Zoper ponovno odločitev prvostopenjskega organa bo imel pravico do pritožbe in ko bo odločeno o njej, ob izpolnjevanju pogojev iz ZUS-1, tudi pravico do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo torej tožniku ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča - nelegalna gradnja - nedovoljena gradnja - izdaja gradbenega dovoljenja - ustavitev postopka
Podlage za izdajo odločbe o obveznosti plačila predmetnega nadomestila po uradni dolžnosti ni mogla predstavljati ugotovitev iz postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, da se tožnikova zahteva nanaša na nedovoljen objekt, saj se je ta postopek še pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe ustavil (in torej ni več tekel).
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - gradnja brez gradbenega dovoljenja - grozeča škoda
Tožnika kot kupca in zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine kot pravna naslednika investitorja objekta, zgrajenega brez gradbenega dovoljenja, veljata za inšpekcijska zavezanca in pravno odgovarjata tudi za morebitne nezakonite posege svojega pravnega prednika.
Do vprašanja nujnosti postavitve objekta z vidika zagotavljanja varnosti in preprečitve škode, ki grozi oziroma je grozila zaradi morebitnega plazenja zemljine, se inšpekcijski organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil, čeprav je ta okoliščina po predpisih, veljavnih tako v času gradnje kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe pomembna pri presoji, ali se za objekt sploh uporabljajo določbe gradbene zakonodaje, ki določajo pogoje za graditev objektov in urejajo druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - prekluziven rok - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - nedokazane trditve - prepozno vložen predlog za obnovo postopka
Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj meni, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 8. 10. 2018. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP predlaga v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Novejša teorija in sodna praksa (glej sodbi tega sodišča, št. I U 1035/2020-8 z dne 16. 12. 2023 in II U 372/2019 z dne 31. 1. 2023) zavzemata stališče, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka z verjetnostjo izkazati tako okoliščine, na katere opira predlog, kot tudi okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. V primeru, ko pravočasnost, ki jo predlagatelj zatrjuje, postane sporna, lahko prepričanje o (ne)pravočasnosti temelji le na presoji izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost predloga, kot tistih, iz katerih izhaja nasprotno (primerjaj sodbi tega sodišča v zadevah II U 245/2015 in I U 969/2019). Tožnica svoje trditve, da se je z gradbenim dovoljenjem seznanila šele 27. 2. 2019, ni z ničemer dokazovala. Njene navedbe, da so zaposleni elektronsko pošto pregledali šele naslednjega dne, tako pomenijo zgolj golo trditev, ki ne more biti podlaga za sklep, da je tožnica predlog vložila v zakonskem roku. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je bil predmetni predlog za obnovo postopka vložen prepozno, to je po poteku subjektivnega roka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta
Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/6, 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
izdaja gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - gradbeni inženirski objekt - obrazložitev odločbe - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - pomanjkljivosti upravne odločbe
Vrhovno sodišče je že v več odločitvah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje neposredne pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javno korist.
Ker se toženka do pravno relevantnih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov o tem, da ne gre za postavitev bazne postaje oziroma dostopovnega omrežja, ampak za postavitev hrbteničnega omrežja, ni opredelila, tj. ni pojasnila, iz katerih razlogov jih šteje za neutemeljene, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
GZ-1 člen 30, 30/7, 66, 66/1, 66/1-3, 66/2, 67. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/3. ZUP člen 133, 133/1, 214.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - varstvo kulturne dediščine - varstveni režim - kulturnovarstveno soglasje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - odprava izpodbijanega akta - vrnitev v ponovni postopek
V tej zadevi je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal negativno mnenje, iz katerega izhaja, da je isti organ tožniku za navedeni poseg izdal kulturnovarstvene pogoje. Kateri so ti pogoji, v kulturnovarstvenem mnenju ni navedeno. Obrazložitev kulturnovarstvenega mnenja je skopa, saj kulturnovarstvenih pogojev, na katere se izrecno sklicuje, ne navaja, navaja le tiste pogoje, s katerimi obravnavani poseh ni skladen. Sodišče pa v obravnavani zadevi ne more mimo dejstva, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da mu kulturnovarstveni pogoji nikoli niso bili izdani. Do tega ugovora se ni opredelil niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, oba upravna organa navajata le, da je pristojni organ vezan na izdano negativno mnenje, čemur pa sodišče ne sledi, saj po določbah GZ organ na izdano mnenje ni vezan. Tako niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, ali so bili tožniku sploh izdani kulturnovarstveni pogoji, na katere se sklicuje za tožnika sporno kulturnovarstveno mnenje, in kakšna je vsebina teh pogojev. Po presoji sodišča so navedeni razlogi za izdajo zavrnilnega dela izpodbijanega akta pomanjkljivi do te mere, da sodišču v tem delu ne omogočajo preizkusa njegove vsebinske zakonitosti, to je ne omogočajo preizkusa ugotovitve, da poseg ni skladen po predpisih, ki urejajo varstveni režim kulturne krajine, v kateri leži obravnavana nepremičnina.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti
Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
ZUP člen 274, 274/1, 274/1-3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/2, 247, 247/1.
grajeno javno dobro - status grajenega javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sklep občinskega sveta
Odločitev o prenehanju statusa javnega dobra se sprejme na podlagi ustreznega sklepa občinskega sveta. Sklepa občinskega sveta, sprejetega pred izdajo odločbe o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra, pa ni mogoče šteti kot dopustno pravno podlago za izdajo odločbe o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, saj je le-ta z izdajo prvotne odločbe izgubil svojo moč in prenehal pravno učinkovati.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.
Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
gradbeno dovoljenje - zavrženje pritožbe - stranski udeleženec - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva nepremičnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - soglasje za priključitev
Glede na to, da cestna javna infrastruktura, predvidena v Odloku o ZN, še ni zgrajena, niti načrtovana (kar med strankami ni sporno), in upoštevaje povzeto stališče sodišča, da samooskrba objekta po četrtem odstavku 66. člena ZGO-1 vključuje tudi dostop do javne poti, toženka ni imela podlage za to, da presoja, ali je v PGD predviden samooskrbni način priključitve objekta na javno pot skladen z Odlokom o ZN.
pooblaščeni inženir - pogoji za opravljanje dejavnosti - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja
Ker tožnik ni predložil dokazil, ki jih določa zakon, je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja poklicnega naziva pooblaščenega inženirja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva
Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.
EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2, 474, 474/3. GZ člen 43.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - daljnovod - varovalni pas
Utesnjevanje služnosti pri objektih, kot je transformatorska postaja, ob pri njih določeni širini varovalnega pasu glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 468. člena EZ-1, ki ne določa „največje širine“, ni mogoče.
Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.
Skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta je potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom.
Tožnik je imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene.