Za sporni objekt je bilo v vsem časovnem obdobju od njegove gradnje do danes potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo, v zadevi pa ni sporno, da tožnika z gradbenim dovoljenjem za sporni objekt ne razpolagata.
Zatrjevanje tožnikov, da je sporni objekt v tistem času imel gradbeno dovoljenje in da bi bilo kvečjemu mogoče govoriti o neskladni gradnji, sta organa obeh stopenj zavrnila z obširnimi dejanskimi ugotovitvami, saj je sporni objekt na kraju samem izmeril inšpektor ter primerjal dejanske dimenzije objekta z načrti projekta PGD tip 6/201, november 1991, ki ga je izdelal ..., na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 21. 5. 1992. Konkretna odstopanja v tlorisu ter postavitev notranjih sten ne ustrezajo tistim iz gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je bil zgrajen drug objekt, ki pa gradbenega dovoljenja nima, zato ga je upravni organ prve stopnje pravilno okvalificiral za nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstranitev dela objekta
Tožnikovih navedb, ki se nanašajo na ugotavljanje neskladne gradnje, ne drugostopenjski organ ne sodišče ne moreta upoštevati, saj je bila neskladna gradnja ugotovljena že s predhodno inšpekcijsko odločbo z dne 2. 8. 2013 (prva faza). V tej, drugi fazi postopka, pred izdajo izpodbijane odločbe, je moral gradbeni inšpektor le preveriti, če je tožnik ravnal v skladu z navedeno prvo inšpekcijsko odločbo, torej če je v določenem roku zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja ali če je bila njegova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Gradbeni inšpektor lahko lahko izreče ukrep odstranitve objekta le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek
Prvostopenjski organ je v postopku zaslišal predlagane priče in izvedel še nadaljnje dokaze, na katere je nato oprl ugotovitev, da tožnik ni uspel dokazati, da sta bila obravnavana objekta zgrajena pred 31. 12. 1967. Predvsem se je oprl na izvedensko mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke A.A. z dne 10. 11. 2014, iz katerega izhaja sklep, da so vsi vidni elementi konstrukcije obeh sestavnih delov objekta (torej severnega in južnega) novejšega datuma (med 1980 in 2000), po drugi strani pa navedel jasne in določne razloge, zakaj ne sledi izpovedbam prič.
Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Investitorica je zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Vrsta in obseg nedovoljenega posega v prostor kot tudi inšpekcijski zavezanec so pravnomočno ugotovljeni že z inšpekcijsko odločbo. Na to odločbo pa je upravni organ vezan, kar pomeni, da v odločbi o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločbo. To pomeni, da v postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Neupošteven je ugovor, da je investitor nelegalno zgrajenega objekta že pokojen. Tožnika sta namreč s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. Kot lastnika ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Za izdajo odločbe iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, da je del objekta še vedno zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo nadomestila
Prvi odstavek 157. člena ZGO-1 res, ko govori o zavezancu, na prvo mesto postavlja investitorja oziroma lastnika nedovoljene gradnje, za njim pa (če le-tega ni mogoče ugotoviti) lastnika zemljišča. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. V danem primeru je investitor znan, vendar ni več lastnik predmetne nepremičnine. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - ugovori zavezanca
V postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušitev in gradnja objekta
Že iz tožbenih navedb izhaja, da so bile stavbe, ki so prej stale na mestu obravnavanega objekta odstranjene, ker jih ni bilo mogoče obnoviti, stara konstrukcija pa „zamenjana“ z novo, drugačne velikosti. S temi navedbami je smiselno opisana odstranitev (rušitev) starih objektov in gradnja novega, s čimer se v celoti ujemajo tudi navedbe toženke (ki jih tožnica ne izpodbija), da so novi vsi bistveni konstrukcijski elementi obravnavanega objekta. Gradnje novega objekta pa nikakor ni mogoče šteti za vzdrževanje.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - inšpekcijski zavezanec - investitor - enovit objekt - enostavni objekt
Sporni objekt, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem ogledu, je zgrajen kot celota, kar je zelo jasno razvidno iz fotografij objekta priloženih upravnemu spisu (skupna streha, obodne in skupne stene), tožeča stranka pa nasprotnega ni zatrjevala.
Določba 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določa pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, ki jih tožeča stranka ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v času vložitve tožbe, ni izkazala. Sklicuje se sicer na lokacijsko informacijo občine Beltinci z dne 20. 3. 2013, s katero naj bi se zaključila gradnja štirih enostavnih objektov, vendar sama lokacijska informacija ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ampak je skladno z določbami 80. člena ZUreP-1, informacija o namenski rabi prostora, lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatki o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, zato njena pridobitev v sporni zadevi ni pomembna.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo in nov dokaz - načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi
Tožnika zatrjujeta dejstvo, za katerega dokazujeta, da je obstajalo že v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Vendar pa tega dejstva v prejšnjem postopku nista zatrjevala. Kot dokaz sta k zahtevi za obnovo postopka priložila izvedeniško mnenje, izdelano s strani C. d.o.o. z dne 4. 6. 2014. Ta dokaz je nastal šele po izdaji gradbenega dovoljenja, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.
Dolžnost uradne osebe, da opozori stranki na uveljavljanje njunih pravic v postopku bi v konkretnem primeru obstajala le, v kolikor bi tožnika že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zatrjevala, da je faktor pozidanosti presežen. V tem primeru bi uradna oseba imela razlog za to, da bi lahko bodisi sama bodisi strankama predlagala, naj za to predložita ustrezne dokaze, med katere spadajo tudi izvedeniška mnenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - temeljne zahteve projektiranja - izračunavanje površin in prostornin - standard SIST ISO
Vprašanje skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja preverja prek PGD, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi in standardi. Kot eden izmed teh standardov je z 207. členom ZGO-1 za izračunavanje površin in prostornin določen SIST ISO 9836.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - vročanje - posredno vročanje
Tožnica navaja, da naj njena pravna prednica naj ne bi bila obveščena o pošiljki, vendar to trditev opira izključno na posredno sklepanje, da bi se sicer zoper omenjeno gradbeno dovoljenje gotovo pritožila. Sodišče po drugi strani nima razloga, da ne bi verjelo zabeležki na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila naslovnica o pošiljki obveščena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.