Spremembe pravnomočnega gradbenega dovoljenja, glede na določbo 73. člena ZGO-1, ni mogoče z uspehom zahtevati po tem, ko je objekt že zgrajen in zanj izdano uporabno dovoljenje.
ZUP člen 254. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 157, 157/1. ZUreP-1 člen 80, 80/5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - lokacijska informacija - sklicevanje na razloge drugostopenjske odločbe
Po določbi 254. člena ZUP se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz odločbe organa prve stopnje, v kolikor oceni, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi. V obravnavanem primeru je drugostopenjski organ izkoristil to zakonsko dopustno možnost, saj je očitno ocenil, da so vsi razlogi glede pritožbenih navedb tožeče stranke pojasnjeni že v prvostopenjski odločbi. S tem soglaša tudi sodišče, saj je tožeča stranka enake razloge in dokazne predloge, kot jih je navajala v pritožbi, navajala tudi v izjavi in do teh se je prvostopenjski organ opredelil. To pa, po mnenju sodišča pomeni, da v postopku tožeči stranki ni bila kršena pravica do pravnega sredstva in tudi niso bila kršena pravila postopka.
Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja (točka 4.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V obravnavanem primeru je to tožeča stranka, saj je naročila graditev objekta zaradi opravljanja dejavnosti in izvedena dela tudi plačala, MO pa z izgradnjo prizidka soglašala in izvajala strokovni nadzor. Sodišče zato meni, da je bil pravilen in tudi utemeljen zaključek tožene stranke, da inšpekcijska zavezanka po izpodbijani odločbi tožeča stranka kot investitor. Po določbi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 je namreč zavezanec za plačilo nadomestila za poseg v prostor investitor, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je nedovoljena gradnja oz. objekt. To kaže, da je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje primarno investitor.
Lokacijska informacija nima značaja odločbe in s tem ni podlaga za poseg v prostor. Lokacijska informacija je vir informacij za investitorje o prostorskih aktih, ki veljajo na območju parcele, na kateri se namerava graditi, nadalje o namenski rabi prostora, o območjih varovanj in omejitev, o vrstah dopustnih dejavnosti, vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter o vrstah dopustnih objektov, glede na namen, o prostorskih ukrepih ter glede sprememb in dopolnitev oziroma glede priprave novih prostorskih aktov na območju nepremičnine.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
V skladu s 3. členom ZGO-1 se gradnja ali rekonstrukcija lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Brez gradbenega dovoljenja se lahko začne le gradnja enostavnega objekta, ki ni v nasprotju s prostorskim aktom. To pomeni, da je za gradnjo enostavnih objektov sicer gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom.
ZUP člen 260, 260/1. ZEN člen 19, 26, 26/1, 40, 41.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - novo dejstvo in nov dokaz - meja - evidentiranje urejene meje
Določbe ZEN kažejo, da meja med dvema parcelama ni dejstvo, kot zatrjuje tožnik, pač pa daljica, evidentirana z upravnim aktom. Na tak način je bila evidentirana tudi meja med parc. št. … in … k.o. … v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prizadeti stranki. Sodišče meni, da je prizadeta stranka utemeljeno pojasnila, da je bil elaborat urejanja meje in evidentiranja urejene meje med parcelama potrjen dne 13. 7. 2012 ter nato izdana odločba GURS 9. 8. 2012, ki je postala pravnomočna in dokončna in s katero je bila kot urejena evidentirana meja med parcelama. Tega Tehnično poročilo ne more spreminjati (nenazadnje, tudi tožnik v tožbi navaja, da je bila s tem poročilom meja le označena, kar pomeni, da ni bila evidentirana), pač pa se lahko urejena meja med nepremičninama spremeni le v za to predvidenih postopkih, ki pa niso novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
Dokazi, ki se zberejo v postopku, morajo biti ocenjeni vsak za sebe in zatem skupaj, nakar na podlagi tako ocenjenih dokazov uradna oseba ugotovi dejansko stanje ter nazadnje, ob upoštevanju in pojasnitvi materialnih določb predpisov, sprejme odločitev (10. člen ZUP). Uradna oseba se torej lahko odloči, da posameznega dokaza ne bo izvajala, vendar pa mora tako svojo odločitev v odločbi ustrezno utemeljiti, prvenstveno pa mora utemeljiti, zakaj je svojo odločitev sprejela na podlagi le določenih dokazov in zakaj drugim dokazom, ki so bili v postopku izvedeni, ni sledila.
S tem, ko je bila investitorki zavrnjena njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo, se položaj tožeče stranke kot stranske udeleženke ni v ničemer spremenil; se ni izboljšal in ne poslabšal. V nobenem primeru pa ni bilo s prvostopenjsko odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi.
ZGO-1 člen 50a. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 237, 237/2, 237/2-7.
soglasje k projektu - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Pravica tožnika do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.
skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - pravni interes za sodelovanje v postopku - stranka v postopku
Tožnik ima prav, da svojih pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v obravnavanem postopku, ne bo mogel varovati v drugem postopku (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja), ker bo o njih odločeno v obravnavanem postopku; po drugi strani pa so njegove navedbe, da bi mu morala biti priznana pravica do udeležbe v vseh teh postopkih že samo zato, ker mu je bila priznana v enem od njih, neutemeljene.
Sodišče se ne strinja s stališčem organov obeh stopenj, da je mogoče uporabiti 197. člen ZGO-1 samo za stavbe, ki naj bi bile do konca leta 1967 zgrajene do V. gradbene faze.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - vinska klet
Izpodbijana odločba temelji med drugim na ugotovitvi, da tožnik že prvonavedenega pogoja, in sicer da gre za gradnjo v sklopu FZP, katerega minimalna površina je 50 arov vinograda ali/in sadovnjaka, ne izpolnjuje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo - izrek inšpekcijske odločbe
Inšpekcijska odločba je lahko podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora le, če iz njenega izreka poleg inšpekcijskega zavezanca jasno izhajata tudi vrsta nedovoljene gradnje in njen obseg, ugotovitve iz obrazložitve inšpekcijske odločbe pa ne morejo biti podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
Ne glede na že priznani status stranskih udeležencev v upravnem postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, tožniki niso izkazovali pravnega interesa (pravne koristi) za sodelovanje v upravnem postopku, zato tudi ne izkazujejo aktivne legitimacije za vložitev predmetne tožbe v tem upravnem sporu. Tožniki namreč izkazujejo samo dejanski interes. Ne samo, da določno ne navajajo, kako in v čem obravnavana gradnja posega v njihove pravice, ki izhajajo iz solastništva sosednje nepremičnine, tudi sicer za vložitev tožbe ne izkazujejo pravnega interesa, ki bi izhajal iz relevantnih predpisnih določb.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja na kmetijskem zemljišču
Upravni organ je pravilno upošteval določbe veljavnih prostorskih aktov, ki gradnje (v obsegu 300 m²) na zemljišču parc. št. 446/1 severni del ne dopuščajo, ker na območju kmetijskih zemljišč takšna gradnja ni dopustna.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 251, 251/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - odmiki
V zadevi je bistveno, ali je rekonstrukcija in dozidava stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, skladna s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ki določa, da je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, če regulacijske črte objektov v prostoru ni, pogojena z odmikom 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Presoje, ali so odmiki novih konstrukcijskih elementov (za katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) od meje s sosednjim zemljiščem sprejemljivi, ni mogoče utemeljevati zgolj z lego obstoječega objekta, temveč je potrebno opraviti oceno, ali vpliv njihove gradnje (kot je predvidena s projektno dokumentacijo) na sosednja zemljišča kljub manjšemu odmiku ne bo prekomeren.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člena 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - investicijska vzdrževalna dela - namestitev sončnih celic
Investicijska vzdrževalna dela se ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta in ne spremeni njegove zmogljivosti, v obeh primerih pa se z njimi (bistveno) ne sme spremeniti namembnosti, zunanjosti in velikosti objekta.
Po tretji alineji drugega odstavka 22. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost spada namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic med investicijska vzdrževalna dela, s katerimi se opravlja vzdrževanje objektov. Iz zakonskega dejanskega stanja te določbe izhaja, da se s temi deli praviloma ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnost in zunanji videz. To pa nujno ne pomeni, da vsaka namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na streho objekta predstavlja tudi investicijsko vzdrževalno delo. Če inšpektor oceni, kot je bilo v tem primeru, da takšna namestitev v taki meri presega običajno namestitev, da predstavlja tak poseg v konstrukcijo objekta oziroma se z njim spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz v večji meri, kot je mogoče šteti, da je to zajeto že v navedeni uredbi, mora to tudi obrazložiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe
Glede na vsebino druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 bi tožnica lahko dosegla odlog izvršbe, če bi v upravnem postopku navedla in dokazala okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se v obravnavanem objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost ter da ji zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozi hujša gospodarska škoda, ali pa bi ta izvršitev pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 5, 5/2, 29, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - preboj medetažnih plošč
Upravni organ je na podlagi načrta arhitekture in tehničnega poročila ugotovil, da gre v konkretnem primeru med drugim pri nameravani gradnji za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene.
ZGO-1 člen 154. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 114, 118.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - prepoved uporabe javne ceste
Pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, je na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravi interes
Po določbi 96. člena ZGO-1 je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka lahko samo investitor. Zato tožeča stranka kot lastnik sosednje zgradbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne more sodelovati, saj v tem postopku ne varuje svojih pravic in pravnih koristi. Predlog za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja je bil zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa utemeljeno zavržen.