ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 251, 251/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - odmiki
V zadevi je bistveno, ali je rekonstrukcija in dozidava stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, skladna s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ki določa, da je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, če regulacijske črte objektov v prostoru ni, pogojena z odmikom 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Presoje, ali so odmiki novih konstrukcijskih elementov (za katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) od meje s sosednjim zemljiščem sprejemljivi, ni mogoče utemeljevati zgolj z lego obstoječega objekta, temveč je potrebno opraviti oceno, ali vpliv njihove gradnje (kot je predvidena s projektno dokumentacijo) na sosednja zemljišča kljub manjšemu odmiku ne bo prekomeren.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 5, 5/2, 29, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - preboj medetažnih plošč
Upravni organ je na podlagi načrta arhitekture in tehničnega poročila ugotovil, da gre v konkretnem primeru med drugim pri nameravani gradnji za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene.
ZGO-1 člen 154. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 114, 118.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - prepoved uporabe javne ceste
Pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, je na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe
Glede na vsebino druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 bi tožnica lahko dosegla odlog izvršbe, če bi v upravnem postopku navedla in dokazala okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se v obravnavanem objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost ter da ji zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozi hujša gospodarska škoda, ali pa bi ta izvršitev pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člena 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - investicijska vzdrževalna dela - namestitev sončnih celic
Investicijska vzdrževalna dela se ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta in ne spremeni njegove zmogljivosti, v obeh primerih pa se z njimi (bistveno) ne sme spremeniti namembnosti, zunanjosti in velikosti objekta.
Po tretji alineji drugega odstavka 22. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost spada namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic med investicijska vzdrževalna dela, s katerimi se opravlja vzdrževanje objektov. Iz zakonskega dejanskega stanja te določbe izhaja, da se s temi deli praviloma ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnost in zunanji videz. To pa nujno ne pomeni, da vsaka namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na streho objekta predstavlja tudi investicijsko vzdrževalno delo. Če inšpektor oceni, kot je bilo v tem primeru, da takšna namestitev v taki meri presega običajno namestitev, da predstavlja tak poseg v konstrukcijo objekta oziroma se z njim spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz v večji meri, kot je mogoče šteti, da je to zajeto že v navedeni uredbi, mora to tudi obrazložiti.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravi interes
Po določbi 96. člena ZGO-1 je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka lahko samo investitor. Zato tožeča stranka kot lastnik sosednje zgradbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne more sodelovati, saj v tem postopku ne varuje svojih pravic in pravnih koristi. Predlog za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja je bil zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa utemeljeno zavržen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstranitev dela objekta
Tožnikovih navedb, ki se nanašajo na ugotavljanje neskladne gradnje, ne drugostopenjski organ ne sodišče ne moreta upoštevati, saj je bila neskladna gradnja ugotovljena že s predhodno inšpekcijsko odločbo z dne 2. 8. 2013 (prva faza). V tej, drugi fazi postopka, pred izdajo izpodbijane odločbe, je moral gradbeni inšpektor le preveriti, če je tožnik ravnal v skladu z navedeno prvo inšpekcijsko odločbo, torej če je v določenem roku zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja ali če je bila njegova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Zatrjevanje tožnikov, da je sporni objekt v tistem času imel gradbeno dovoljenje in da bi bilo kvečjemu mogoče govoriti o neskladni gradnji, sta organa obeh stopenj zavrnila z obširnimi dejanskimi ugotovitvami, saj je sporni objekt na kraju samem izmeril inšpektor ter primerjal dejanske dimenzije objekta z načrti projekta PGD tip 6/201, november 1991, ki ga je izdelal ..., na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 21. 5. 1992. Konkretna odstopanja v tlorisu ter postavitev notranjih sten ne ustrezajo tistim iz gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je bil zgrajen drug objekt, ki pa gradbenega dovoljenja nima, zato ga je upravni organ prve stopnje pravilno okvalificiral za nelegalno gradnjo.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek
Prvostopenjski organ je v postopku zaslišal predlagane priče in izvedel še nadaljnje dokaze, na katere je nato oprl ugotovitev, da tožnik ni uspel dokazati, da sta bila obravnavana objekta zgrajena pred 31. 12. 1967. Predvsem se je oprl na izvedensko mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke A.A. z dne 10. 11. 2014, iz katerega izhaja sklep, da so vsi vidni elementi konstrukcije obeh sestavnih delov objekta (torej severnega in južnega) novejšega datuma (med 1980 in 2000), po drugi strani pa navedel jasne in določne razloge, zakaj ne sledi izpovedbam prič.
Gradbeni inšpektor lahko lahko izreče ukrep odstranitve objekta le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.
Za sporni objekt je bilo v vsem časovnem obdobju od njegove gradnje do danes potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo, v zadevi pa ni sporno, da tožnika z gradbenim dovoljenjem za sporni objekt ne razpolagata.
Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Investitorica je zgradila leseni nadstrešek v tlorisni izmeri 11,0 x 4,5 m in v odmiku cca 0,5 m od meje. Zapisniku z dne 1. 4. 2014 so priložene fotografije objekta, ki dokazujejo, da za sporni nadstrešek, ki je zgrajen kot enovit objekt, niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev objekta med enostavne objekte.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Vrsta in obseg nedovoljenega posega v prostor kot tudi inšpekcijski zavezanec so pravnomočno ugotovljeni že z inšpekcijsko odločbo. Na to odločbo pa je upravni organ vezan, kar pomeni, da v odločbi o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločbo. To pomeni, da v postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Neupošteven je ugovor, da je investitor nelegalno zgrajenega objekta že pokojen. Tožnika sta namreč s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. Kot lastnika ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Za izdajo odločbe iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, da je del objekta še vedno zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušitev in gradnja objekta
Že iz tožbenih navedb izhaja, da so bile stavbe, ki so prej stale na mestu obravnavanega objekta odstranjene, ker jih ni bilo mogoče obnoviti, stara konstrukcija pa „zamenjana“ z novo, drugačne velikosti. S temi navedbami je smiselno opisana odstranitev (rušitev) starih objektov in gradnja novega, s čimer se v celoti ujemajo tudi navedbe toženke (ki jih tožnica ne izpodbija), da so novi vsi bistveni konstrukcijski elementi obravnavanega objekta. Gradnje novega objekta pa nikakor ni mogoče šteti za vzdrževanje.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - ugovori zavezanca
V postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo nadomestila
Prvi odstavek 157. člena ZGO-1 res, ko govori o zavezancu, na prvo mesto postavlja investitorja oziroma lastnika nedovoljene gradnje, za njim pa (če le-tega ni mogoče ugotoviti) lastnika zemljišča. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. V danem primeru je investitor znan, vendar ni več lastnik predmetne nepremičnine. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.