gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - povezava dveh objektov
Že dejstvo, da v obravnavanem primeru iz dveh objektov (izrek gradbenega dovoljenja z dne 10. 12. 2012 se izrecno nanaša na gradnjo dveh stavb) nastane en objekt, bistveno večje prostornine (več kot 50%) od vsakega posameznega objekta, kaže na to, da predvideni poseg ne ustreza pojmu rekonstrukcije.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila
Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - izrek opomina - odgovorni nadzornik gradbenih del
Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi, da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Kdaj je tožeča stranka izvedela za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - vpliv na sosednjo nepremičnino - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru se tožena stranka do tožnikovega zatrjevanja, da sporna gradnja posega v njegovo nepremičnino na način, ki ga večkrat podrobno opisuje, ni opredelila, torej ni pojasnila, kateri so razlogi, zaradi katerih takemu tožnikovemu zatrjevanju ni sledila in na podlagi kakšnih dejstev je prišla do zaključka, da s sporno gradnjo na njegovi nepremičnini niso nastali nedovoljeni vplivi. Zaradi opisanih pomanjkljivosti odločitve tožene stranke v tem obsegu ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Ugovor tožnika, da je za predlagani poseg treba uporabiti sedaj veljavne prostorsko ureditvene pogoje za območje posega, je utemeljen. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na območju katere prostorske celote se objekt nahaja in kakšni so prostorsko ureditveni pogoji za to prostorsko celoto. V zadevi ni sporno, da v času, ko je bilo na podlagi Sanacijskega PUP izdano gradbeno dovoljenje z dne 12. 12. 2006 za legalizacijo obstoječega pomožnega kmetijskega objekta s pogoji sanacije, veljavni prostorsko ureditveni pogoji gradnje takega objekta, ki je bil predmet legalizacije, niso dovoljevali. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, ali sedaj veljavni prostorsko ureditveno pogoji za to območje tako gradnjo dopuščajo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
V zadevi ni sporno, da se predmetna stavba, ki jo želi tožnik „legalizirati“, nahaja v območju urejanja OPN MOL, kjer je predviden sprejem OPPN, saj tožnik tega ne prereka. Prav tako ni sporno, da do uveljavitve OPPN velja 95. člen OPN MOL, ki novogradenj (kamor sodi tudi „legalizacija“ že zgrajenih objektov), ne dovoljuje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se sodišče strinja s toženko, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja določa skladnost projekta s prostorskim aktom.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6, 66/1-7. ZUP člen 260, 260/9.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - dostopna pot - kategorizacija poti - zemljišče v zasebni lasti
Upravni organ je bil dolžan upoštevati dejstvo, da mora dostopna pot, ki poteka po zasebnem zemljišču, če naj se uporablja kot javna cesta, najprej postati javno dobro in mora biti v tej smeri izveden ustrezen z zakonom določen postopek.
ZJN-2 člen 45. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 106.
disciplinski postopek - tehnični vodja projekta - izrek opomina - javno naročilo - datum izvedbe projektne dokumentacije
Določba 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS zavezuje tudi tožnico, da bi morala pri navedbah, četudi je šlo za ponudnika, ki je gospodarska družba, upoštevati določbo 45. člena ZJN-2, ki določa, da gospodarski subjekti lahko med drugim izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga na enega ali več naslednjih načinom in med drugimi tudi najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih in zasebnih naročnikov. To pomeni, da je datum sestavni del dejanskega stanja te zakonske določbe, ki je tožnico zavezoval k ravnanju, kot ga določa Kodeks poklicne etike članov IZS.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
Tožena stranka je pri izdaji odločbe, s katero odmeri nadomestilo na degradacijo in uzurpacijo prostora, sicer vezana na inšpektorjevo odločbo, kolikor je ta podlaga za odmero nadomestila, vendar pa le, če iz njenega izreka, poleg inšpekcijskega zavezanca in vrste nedovoljene gradnje, izhajajo tudi ostali kriteriji, ki so podlaga za izdajo odločbe.
Iz obrazložitve odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da so po PGD vsa gradbena dela predvidena v notranjosti lokala in se z njimi ne posega v skupne dele ali naprave stavbe, čemur tožnica ne ugovarja, kar pomeni, da gre za nesporno dejstvo. Ker tudi ni sporno, da je lokal v izključni lasti prizadete stranke (na stavbi je vzpostavljena etažna lastnina), ni podlage, da bi toženka za predvidena dela zahtevala soglasje ostalih lastnikov etažnih enot v stavbi, solastnikov skupnih delov stavbe in naprav.
Neizkazan in protispisen je tožbeni ugovor, da predloženi projekt ne ureja prezračevanja, saj načrtovane rešitve glede prezračevanja ureja PGD v Načrtu strojnih inštalacij projektanta C. d.o.o. z marca 2011, dopolnjen februarja 2015.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - vrtna lopa - brunarica
V obravnavanem primeru pri gradnji lesene vrtne lope-brunarice ne gre za gradnjo enostavnega objekta. Tudi če dimenzije navedenega objekta, ki jih je ugotovil inšpektor in so navedene v izpodbijani odločbi, res ne bi ustrezale dejanskim, kot to zatrjuje tožnik, ne gre za enostaven objekt že zato, ker ne gre za stavbo v pritlični, enoetažni izvedbi, kar je pravilno pojasnila toženka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijsko zemljišče - gradnja na kmetijskem zemljišču - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odsotnost določenih vrst objektov (in s tem pogojev za njihovo umestitev v prostor) v prostorskih izvedbenih pogojih ne pomeni, da je take objekte mogoče graditi brez omejitev, temveč nasprotno – če normodajalec te vrste objektov ni navedel med posegi v prostor, predvidenimi v posamezni enoti urejanja, to lahko pomeni le, da njihove gradnje sploh ni imel namena dovoliti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica z navedbami v predlogu, da naj prizadeta stranka ne bi gradila skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1981, ni izkazala pravnega interesa za izrek ničnosti navedenega gradbenega in uporabnega dovoljenja.
grajeno javno dobro - določitev grajenja javnega dobra - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Grajeno javno dobro nastane šele s posegom v prostor. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, da na nepremični niso zgrajene (gozdne) ceste, ampak si je tožnica za to šele prizadevala, ter ob tem ko ni navedeno, da bi se na nepremičnini nahajal kak drug objekt, zaradi katerega bi nepremičnina po ugotovitveni odločbi lahko pridobila status grajenega javnega dobra je določitev zemljišča za grajeno javno dobro v očitnem nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZGO-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega zakona. To predstavlja očitno kršitev materialnega zakona (21. člen ZGO-1), kar je podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.