gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - odmiki - gradnja z manjšim odmikom - soglasje
V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom ZUP tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen ZZZDR).
Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Ne upravni organ prve stopnje, ne upravni organ druge stopnje se v svojih odločbah nista opredelila do trenutka, ki je relevanten za presojo konkretnega posega v vodno zemljišče oziroma za odgovor na vprašanje, katero pravno ureditev je treba pri tej presoji uporabiti. Tako ni jasno, ali je tožena stranka kot relevantno štela zakonsko ureditev, ki je veljala v letu 1983, ko naj bi tožniki predmetni betonski prepust oziroma mostiček zaradi komasacije ter razširitve in poglobitve potoka deloma popravili, ali pa je upoštevala zakonodajo, ki je veljala pred letom 1965 oziroma letom 1964, ko je bil leseni mostiček nadomeščen z betonskim prepustom, oziroma ali je za presojo dovoljenosti oziroma nedovoljenosti posega upoštevala zgolj trenutno veljavno zakonodajo.
nedovoljena gradnja - odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zavrženje predloga za odlog izvršbe
Napačno je stališče tožnice, da ZGO-1 v 156.a členu možnosti odložitve izvršbe ne omejuje na situacije, ko bi že prišlo do izdaje formalnega sklepa o dovolitvi izvršbe, saj kaj takega iz citirane določbe ne izhaja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Tožniki so tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbenem postopku podali navedbe v smeri, da je bil betonski prepust, kot stoji še danes, zgrajen pred letom 1965 (oziroma kot izhaja iz tožbe pred letom 1964), pred tem pa je na istem mestu stal lesen mostiček, zato se je, kot izhaja iz odločbe upravnega organ druge stopnje, slednji na podlagi k pritožbi priloženih aerofoto posnetkov za leta 1968, 1975 in 1981, do teh navedb izrekel, in sicer je pritrdil tožnikom, da je bil čez Jelšanski potok že takrat zgrajen prehod oziroma most, ni pa pritrdil navedbam tožnikov, da takrat za tovrsten poseg pridobitev dovoljenja oziroma soglasja ni bila potrebna. Upravni organ druge stopnje je obrazložitev upravnega organa prve stopnje dopolnil zgolj z ugotovitvijo, da bi tožniki za predmetni poseg morali pridobiti vodnogospodarsko soglasje tudi po v času izvedbe spornega posega veljavnem predpisu, česar pa ni podrobno utemeljil.
ZGO-1 člen 8, 8/1, 8/2, 74c. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. ZUP člen 214, 214/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pomožni objekt - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vsebino pojma pomožnega objekta, ki ga v izpodbijani odločbi uporablja prvostopenjski organ, sklicujoč se na določila navedenega Odloka, je treba ob uporabi metod razlage šele določiti. Pri tem pa mora organ svojo odločitev dovolj natančno utemeljiti, tako da je stranka z razlogi nedvoumno seznanjena in se lahko izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih ter sproži učinkovito upravno oziroma sodno kontrolo pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe iz zakonsko predvidenih razlogov. Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne vsebuje obrazložitve v bistvenem delu, to je glede pravne opredelitve vrste objekta – garaže, ki je predmet tožničine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Določneje povedano, gre za vprašanje, kako organ razlaga pojem pomožnega objekta (v smislu določb navedenega Odloka) in zakaj predvidena garaža glede na svoje značilnosti predstavlja (samostoječ) pomožen objekt.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.
Toženka je s primerjavo zazidanih površin in navedbo, da razlika znaša približno 30 %, pa tudi z navedbo, da gre za stavbo drugačne oblike, navedla jasne in prepričljive razloge, zakaj obravnavane stavbe ni mogoče enačiti s poprej odstranjeno, kar pomeni, da ne gre za nadomestno gradnjo.
Obravnavanega objekta ni mogoče šteti za morebitno kombinacijo legalne nadomestne gradnje in prav tako legalnih nadzidav oziroma dozidav, ker gre za enoten objekt, ki ga je treba obravnavati kot celoto.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 197, 197/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Z izdajo gradbenega dovoljenja pridobi status legalnosti le gradnja (obstoječa ali bodoča) na zemljišču, v obsegu in pod pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi to pomeni, da bodo morebitne neskladne oziroma nelegalne gradnje, ki se ali se bodo razlikovale od gradnje, dovoljene v obravnavanem gradbenem dovoljenju ali pa z njim sploh niso zajete, tudi ostale neskladne oziroma nelegalne.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - povezava dveh objektov
Že dejstvo, da v obravnavanem primeru iz dveh objektov (izrek gradbenega dovoljenja z dne 10. 12. 2012 se izrecno nanaša na gradnjo dveh stavb) nastane en objekt, bistveno večje prostornine (več kot 50%) od vsakega posameznega objekta, kaže na to, da predvideni poseg ne ustreza pojmu rekonstrukcije.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila
Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - izrek opomina - odgovorni nadzornik gradbenih del
Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi, da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Kdaj je tožeča stranka izvedela za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka.
Ugovor tožnika, da je za predlagani poseg treba uporabiti sedaj veljavne prostorsko ureditvene pogoje za območje posega, je utemeljen. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na območju katere prostorske celote se objekt nahaja in kakšni so prostorsko ureditveni pogoji za to prostorsko celoto. V zadevi ni sporno, da v času, ko je bilo na podlagi Sanacijskega PUP izdano gradbeno dovoljenje z dne 12. 12. 2006 za legalizacijo obstoječega pomožnega kmetijskega objekta s pogoji sanacije, veljavni prostorsko ureditveni pogoji gradnje takega objekta, ki je bil predmet legalizacije, niso dovoljevali. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, ali sedaj veljavni prostorsko ureditveno pogoji za to območje tako gradnjo dopuščajo.