gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izjave stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.
Poseg v strešno konstrukcijo (lahko) predstavlja poseg v konstrukcijske elemente objekta, v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, vendar gre v obravnavanem primeru nedvomno za povečanje obstoječega stanovanjskega objekta z nadzidavo mansardnega prostora, zaradi česar se bo bistveno spremenil zunanji izgled objekta. Vse to po presoji sodišča pomeni, da je poseg treba obravnavati kot nadzidavo in ne kot rekonstrukcijo objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - zidanica - legalizacija objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Med strankama ni sporno, da je južni izzidek obravnavane stavbe višji od osnovnega objekta, kar pomeni očitno neskladje z OPN, da sleme dodanega volumna ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta. Toženka se na to neskladje obravnavanega objekta z OPN sklicuje tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi, navedena določba OPN pa je po presoji sodišča jezikovno tako jasna in nedvoumna, da ne pušča prostora za drugačno interpretacijo.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnik v objektu, na katerega se nanaša izrečeni ukrep odstranitve, dejansko prebiva. Stanovanje predstavlja osnovno socialno dobrino vsakega posameznika. Hkrati stanovanje tudi omogoča svobodno oblikovanje človekovega življenja, zagotavlja varnost, zasebnost in človekovo dostojanstvo. Stanovanje torej posamezniku omogoča uresničevanje navedenih pravic, ki predstavljajo tudi temeljne človekove pravice, ki jih varuje Ustava Republike Slovenije. Z rušitvijo bi torej bila ogrožena socialna varnost tožnika, kar pa po mnenju sodišča predstavlja takšno težko popravljivo škodo, ki jo kasneje, v primeru morebitnega uspeha v sporu, ne bi bilo mogoče nadomestiti.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - bruto tlorisna površina objekta - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal ugotovljenim dimenzijam objekta, četudi bi to lahko storil že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah v postopku pri prvostopenjskem organu ali kasneje v pritožbi. Prav tako je šele v tožbi zatrjeval, da stavba nima podstrešja, pač pa da gre za konstrukcijski element strehe, četudi bi to lahko storil vsaj v pritožbenem postopku. Oba tožbena ugovora sta torej tožbeni novoti, ki ju tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal,četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku
Tožnica je s tem, ko je zatrjevala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja zaradi obravnavanega daljnovoda, določno navedla svojo korist, ki jo varuje materialnopravna norma, torej svojo pravno korist. S tem je po presoji sodišča izpolnila zahtevo iz četrtega odstavka 43. člena ZUP. Toženka ob tem svoje odločitve ni oprla na razloge, iz katerih bi izhajalo, da tožnica ne izkazuje take koristi, temveč razloge, ki po vsebini (tudi po izrecnih navedbah toženke) pomenijo vsebinsko presojo, ali so vplivi (katerih obstoj je očitno nesporen) s stališča materialnopravne norme sprejemljivi ali ne. Taka presoja ne sodi več v okvir odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca, temveč pomeni samo bistvo odločanja v upravnem postopku, namreč presojo, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izdajo upravne odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - odmiki - gradnja z manjšim odmikom - soglasje
V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom ZUP tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen ZZZDR).
Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Ne upravni organ prve stopnje, ne upravni organ druge stopnje se v svojih odločbah nista opredelila do trenutka, ki je relevanten za presojo konkretnega posega v vodno zemljišče oziroma za odgovor na vprašanje, katero pravno ureditev je treba pri tej presoji uporabiti. Tako ni jasno, ali je tožena stranka kot relevantno štela zakonsko ureditev, ki je veljala v letu 1983, ko naj bi tožniki predmetni betonski prepust oziroma mostiček zaradi komasacije ter razširitve in poglobitve potoka deloma popravili, ali pa je upoštevala zakonodajo, ki je veljala pred letom 1965 oziroma letom 1964, ko je bil leseni mostiček nadomeščen z betonskim prepustom, oziroma ali je za presojo dovoljenosti oziroma nedovoljenosti posega upoštevala zgolj trenutno veljavno zakonodajo.
nedovoljena gradnja - odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zavrženje predloga za odlog izvršbe
Napačno je stališče tožnice, da ZGO-1 v 156.a členu možnosti odložitve izvršbe ne omejuje na situacije, ko bi že prišlo do izdaje formalnega sklepa o dovolitvi izvršbe, saj kaj takega iz citirane določbe ne izhaja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
ZGO-1 člen 8, 8/1, 8/2, 74c. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. ZUP člen 214, 214/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pomožni objekt - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vsebino pojma pomožnega objekta, ki ga v izpodbijani odločbi uporablja prvostopenjski organ, sklicujoč se na določila navedenega Odloka, je treba ob uporabi metod razlage šele določiti. Pri tem pa mora organ svojo odločitev dovolj natančno utemeljiti, tako da je stranka z razlogi nedvoumno seznanjena in se lahko izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih ter sproži učinkovito upravno oziroma sodno kontrolo pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe iz zakonsko predvidenih razlogov. Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne vsebuje obrazložitve v bistvenem delu, to je glede pravne opredelitve vrste objekta – garaže, ki je predmet tožničine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Določneje povedano, gre za vprašanje, kako organ razlaga pojem pomožnega objekta (v smislu določb navedenega Odloka) in zakaj predvidena garaža glede na svoje značilnosti predstavlja (samostoječ) pomožen objekt.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Tožniki so tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbenem postopku podali navedbe v smeri, da je bil betonski prepust, kot stoji še danes, zgrajen pred letom 1965 (oziroma kot izhaja iz tožbe pred letom 1964), pred tem pa je na istem mestu stal lesen mostiček, zato se je, kot izhaja iz odločbe upravnega organ druge stopnje, slednji na podlagi k pritožbi priloženih aerofoto posnetkov za leta 1968, 1975 in 1981, do teh navedb izrekel, in sicer je pritrdil tožnikom, da je bil čez Jelšanski potok že takrat zgrajen prehod oziroma most, ni pa pritrdil navedbam tožnikov, da takrat za tovrsten poseg pridobitev dovoljenja oziroma soglasja ni bila potrebna. Upravni organ druge stopnje je obrazložitev upravnega organa prve stopnje dopolnil zgolj z ugotovitvijo, da bi tožniki za predmetni poseg morali pridobiti vodnogospodarsko soglasje tudi po v času izvedbe spornega posega veljavnem predpisu, česar pa ni podrobno utemeljil.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.
Toženka je s primerjavo zazidanih površin in navedbo, da razlika znaša približno 30 %, pa tudi z navedbo, da gre za stavbo drugačne oblike, navedla jasne in prepričljive razloge, zakaj obravnavane stavbe ni mogoče enačiti s poprej odstranjeno, kar pomeni, da ne gre za nadomestno gradnjo.
Obravnavanega objekta ni mogoče šteti za morebitno kombinacijo legalne nadomestne gradnje in prav tako legalnih nadzidav oziroma dozidav, ker gre za enoten objekt, ki ga je treba obravnavati kot celoto.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 197, 197/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Z izdajo gradbenega dovoljenja pridobi status legalnosti le gradnja (obstoječa ali bodoča) na zemljišču, v obsegu in pod pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi to pomeni, da bodo morebitne neskladne oziroma nelegalne gradnje, ki se ali se bodo razlikovale od gradnje, dovoljene v obravnavanem gradbenem dovoljenju ali pa z njim sploh niso zajete, tudi ostale neskladne oziroma nelegalne.