gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe - vročitev po elektronski pošti - pritožba - pravočasnost pritožbe
Ob dejstvu, da tožeči stranka odločba ni bila vročena osebno, pač pa po navadni elektronski poti, sodišče upoštevaje okoliščine primera, ki so relevantne za uporabo določbe drugega odstavka 229. člena ZUP, ugotavlja, da iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožeča stranka za izdajo odločbe vedela oz. da je mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Zato upoštevaje navedeno pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da bi ob navedenih okoliščinah morala zahtevati ali osebno vročitev spornega gradbenega dovoljenja oz. v roku za stranko vložiti pritožbo. Njene neaktivnosti vse do vložitve pritožbe, to je po preteku pritožbenega roka za stranko, zato ni mogoče šteti kot kršitev procesnih pravic, kar pomeni, da je bila vložena pritožba utemeljeno zavržena kot prepozna.
ZUS-1 člen 17, 17/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
soglasje k projektu - gradnja v varovalnem pasu javne ceste - fikcija danega soglasja - ponoven postopek odločanja o soglasju po sodbi sodišča
Drugi odstavek 50.a člena ZGO-1 je treba v primeru, kot je obravnavni, ko je sodišče odpravilo odločbo, s katero je bila izdaja soglasja pravočasno zavrnjena, razlagati tako, da roki iz drugega odstavka 50.a člena ZGO-1 začnejo teči od dneva, ko pristojni soglasodajalec prejme sodbo sodišča, s katero mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predhodno vprašanje - uporaba materialnega predpisa
Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko je ugotavljal izpolnjevanje pogojev glede odmika objekta od sosednjih zemljišč z uporabo materialnega predpisa, ni reševal predhodnega vprašanja (iz pristojnosti drugega organa), pač pa vprašanje uporabe materialnega prava iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali ga je uporabil pravilno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/1-12, 152, 156a, 157. EKČP člen 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. ZRomS-1 člen 3. ZUS-1 člen 32.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - udeležba v postopku - začasna odredba
Kot se je opredelilo že v več odločbah Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), romski prebivalci, četudi bivajo v nelegalno zgrajenih objektih in na tujem zemljišču (v lasti države ali lokalne skupnosti), uživajo posebno varstvo glede na 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do zasebnega in družinskega življenja).
Tudi v obravnavanem primeru bi lahko nastopila situacija, kot jo obravnavajo navedene odločbe ESČP, torej, da bi izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa pomenila, da bi družinski člani pokojnega investitorja, ki prebivajo v tem objektu, izgubili svoj dom. Če pa je temu tako, je treba uporabnikom tega objekta torej priznati, da uživajo posebno varstvo glede na stališča ESČP, ki ga pa slednji niso mogli uveljaviti, saj v postopek niso bili pritegnjeni, pa bi morali biti.
Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - odmera nadomestila - višina nadomestila
Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta je v funkciji vzpostavitve zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti pri neskladni gradnji mogoča uskladitev te gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo.
Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev člen 7. Disciplinski pravilnik člen 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci člen 40.
arhitekt - disciplinski postopek - kršitev poklicne etike - izrek opomina
Tožnik bi se moral zavedati, da z neupoštevanjem določil občinskega prostorskega akta krši določila Kodeksa poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev in s tem škoduje ugledu članov ZAPS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
ZGO-1 člen 66. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava člen 122, 124.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa
V primeru, ko bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta v predpisanem postopku, sicer razlaga ne sme predstavljati podlage za odločanje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje
Tožbeni ugovori, da je investitor toženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavajal, so neutemeljeni in za določanje v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, popolnoma nerelevantni.
V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
uporabno dovoljenje - potrdilo o izdaji uporabnega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Šteti je mogoče, da je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967, le v primeru, če po tem datumu niso bila na njej opravljena nobena dela, za katera bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V nasprotnem primeru bi prvi odstavek 197. člena ZGO-1 pomenil avtomatično legalizacijo vseh del na objektih, zgrajenih pred navedenim datumom, kar pa ne izhaja iz določb ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj
Zakonska posledica nevložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja v roku iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 izhaja že iz zakona, saj citirani tretji odstavek istega člena za tak primer določa, da mora pristojni inšpektor s pisno odločbo odrediti odstranitev objekta ali dela objekta, hkrati pa ne določa, da mora pristojni inšpektor v odločbi, izdani na podlagi prvega odstavka 156. člena ZGO-1 investitorja ali lastnika na posledico iz tretjega odstavka izrecno opozoriti, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker tožnica v odločbi z dne 17. 2. 2006 ni bila opozorjena na zakonske posledice, ki sledijo, če odrejene obveznosti vložitve zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja v roku ne bo izvršila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - novogradnja - odločba o priglasitvi del
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bi moral tožnik za gradnjo spornega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje in ne le odločbo o dovolitvi priglašenih del, za gradnjo zidu pa tudi soglasje ZVNKD. Gradbeni inšpektor je zato, skladno z določbo 152. člena ZGO-1, pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev postavljenega objekta, razen ostankov prej obstoječega.
Toženka je namesto kulturnovarstvenega soglasja z izpodbijano odločbo (izrekom) zavrnila zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, za takšno odločitev pa ni zakonske podlage, zato je nezakonita in jo je potrebno odpraviti že iz tega razloga.
vodno soglasje - molk organa - rok za izdajo vodnega soglasja - fikcija danega soglasja
Tožnica je že v upravnem postopku zatrjevala, da je za gradnjo nadstreška, v zvezi s katerim je zaprosila za izdajo vodnega soglasja, že pridobila gradbeno dovoljenje, pri čemer se je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja štelo, da je pridobila vodno soglasje na podlagi zakonske fikcije. Če navedeno drži, toženka na navedeni pravni podlagi (deseti odstavke 153. člena ZV-1) ne bi mogla utemeljiti izdaje zavrnilne odločbe po preteku roka iz tretjega odstavka navedene določbe.