gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namembnost zemljišča
Toženka je pravilno uporabila OPN tako, da je najprej na podlagi grafičnega dela ugotovila območje nameravanega posega, to je, v kateri EUP in na katerem njenem konkretnem delu se nahaja lokacija predvidenega posega, in nato na podlagi tega ugotovila, kateri v tekstualnem delu zapisani podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji veljajo na območju nameravanega posega.
Za odločitev ni pomembno dejstvo, da ima tožnik za obstoječi objekt veljavno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta se v navedeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne posega.
V obravnavani zadevi je bistveno le, ali je tožnica v času izreka spornega ukrepa zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, zato sodišče pritrjuje toženki, da na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne vpliva zatrjevano dejstvo, da je predmetno zemljišče vključeno v postopek priprave občinskega prostorskega načrta, s katero naj bi se spremenila njegova namembnost. Enako velja za navedbe, da objekt ni moteč za okolje, da tožnica z njim rešuje stanovanjski problem svoje družine in da ima v njej sedež družba, ki je vir preživljanja družine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - tlorisna površina objekta in zemljišča
V obravnavanem primeru se sporni prostor med zadnjo stropno konstrukcijo in streho ne všteva v bruto tlorisno površino objekta, za katerega tožnika predlagata izdajo gradbenega dovoljenja. Ne le, da sta tako stališče potrdila dva izvedenca, pač pa to izhaja predvsem iz tolmačenja ISO/TC, torej pripravljavca standarda, ki je po mnenju sodišča tudi pristojni organ za njegovo razlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - poseg na tuja zemljišča
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zaokrožitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz vseh listin upravnega spisa, zapisnika in projektne dokumentacije nedvomno izhaja, da gradnja ni predvidena v sklopu obstoječe kmetije, temveč je od nje oddaljena skoraj 100 m. Med to kmetijo in nameravano gradnjo se nahajajo stanovanjski objekti treh drugih lastnikov in celo druga kmetija. Med temi objekti oziroma kmetijo je cesta in med obstoječo kmetijo investitorja in lokacijo nameravane gradnje stoji poleg vsega še kmetija četrtega lastnika (hlev s konji in kozolec). Takšno dejansko stanje prav gotovo nakazuje na to, da pri nameravani gradnji objektov ne gre za zaokrožitev večjega funkcionalnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnik kot investitor nelegalne gradnje z njeno odstranitvijo ne bo protipravno posegel v lastninsko pravico lastnika navedenega zemljišča.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - rekonstrukcija daljnovoda - varovalni pas javne infrastrukture
Lastnik zemljišča je na celotnem varovalnem pasu omejen z razpolaganjem, zato ni razloga za drugačno obravnavanje dela varovalnega pasu, ki je potreben za gradnjo in obratovanje objekta od dela, ki to ni. Enako ni razloga za drugačno obravnavanje dela zemljišča varovalnega pasu, ki leži na koridorju kablovoda, od ostalega dela varovanega pasu. V obeh primerih gre za omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je po 69. členu Ustave v primeru, ko ne pride do drugačnega dogovora, dopustna le proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - poseg na tuja zemljišča
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da se je imel tožnik možnost seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so bile v predmetni zadevi pomembne za odločitev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
Občina v svojih prostorskih aktih lahko določi podrobnejšo namensko rabo prostora, ki zajema med drugim tudi območja stanovanj ter območja zelenih površin, in se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območja stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam.
Tekstualni in grafični del prostorskega izvedbenega akta predstavljata celoto, ki določa med drugim tudi merila in pogoje za graditev objektov glede na njihovo lego. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je v grafičnem delu PUP obravnavano zemljišče opredeljeno kot območje parka oziroma zelenih površin naselja, gradnja predvidenih stanovanjskih objektov ni skladna s prostorskim aktom, ne glede na to, da to izrecno ne izhaja tudi iz njegovega tekstualnega dela.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - popravni sklep - napačna navedba parcelne številke
V zadevi ni bilo nikoli sporno, da se odločba nanaša na sporni objekt, saj to potrjujejo vse listine v upravnem spisu. Ne gre torej za zmoto v volji organa, ki je v zadevi odločal, pač pa za napako v zapisu parcelne številke, torej pisno pomoto, ki jo je tožena stranka s sklepom o popravi pomote z dne 7. 6. 2006 odpravila. Ker sta sporna odločba in sklep o popravi pomote zaključena celota, sodišče ne sledi trditvi tožnikov, da je tožena stranka od njiju zahtevala poseg na tuji parceli, torej storitev kaznivega dejanja, kar potrjuje tudi celotni potek upravnega postopka, navsezadnje tudi že izvršeno rušenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja
Dejstvo, da teče postopek za spremembo prostorskega akta, in okoliščina, da je bila v obravnavo sprejeta tožnikova pobuda, ki bo omogočila pridobitev spremembe gradbenega dovoljenja, na odločitev ne moreta vplivati. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, se v inšpekcijskem postopku ugotavlja le, ali je že izvršeni poseg v prostor izveden na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja.
Tožnik ne more pričakovati ohranitve nezakonitega stanja, ki ga je sam povzročil. To pomeni, da mora izrečeni ukrep izvesti na način, ki ne bo povzročil škode sosednji nepremičnini.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje mejaša
Soglasje k odmiku, manjšemu od predpisanega, se mora nanašati na konkretno gradnjo, ki je predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato soglasje, ki naj bi bilo dano k drugačni gradnji po projektu, ki ni predmet obravnavnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev, ne glede na to, da je šlo za isti odmik, kot je obravnavani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - načelo zaslišanja strank
Če je videnje drugostopenjskega organa glede uporabe materialnega prava drugačno od videnja prvostopenjskega, za kar v obravnavanem primeru gre, ko je drugostopenjski organ, drugače kot prvostopenjski organ, ugotovil, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, navedeno pomeni, da bi morala biti tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s tem pravnim naziranjem drugostopenjskega organa seznanjena, omogočena pa bi ji morala biti tudi opredelitev do njega.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - kmetijska zemljišča - meja
Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila.
Od pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je odvisna odločitev, ali bi moral inšpekcijski organ zadevo voditi po 152. členu ZGO-1 (nelegalna gradnja) ali po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja).
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor člen 16, 16/3, 16/3-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki
Res je sicer, da je tožeča stranka gradnjo v določenem delu izvajala v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem in da je bil v zvezi s tem zoper njo uveden inšpekcijski postopek. Vendar navedena okoliščina na ugotovitev, da je objekt v delu, v katerem je predvidena gradnja zimskega vrta, legalno zgrajen, nima vpliva. To pa po presoji sodišča pomeni, da so pogoji za uporabo določbe 2. alinee tretjega odstavka 16. člena Odloka o PUP glede dovoljenosti gradnje nezahtevnega objekta na meji sosednjega zemljišča (to je na meji zemljišča tožeče stranke) izkazani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Sprememba trase objekta, ne glede na razloge zanjo, ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu z ZGO-1. Gradnja objekta-sekundarne javne kanalizacijske veje, bi se torej na drugi lokaciji lahko začela le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Gradnja (oziroma legalizacija) spornega objekta ni skladna z namembnostjo območja po Planu občine, s tem pa tudi ne s PUP, saj se ta sklicuje na Plan. Sodišče zato pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da projekt ni skladen z prostorskim aktom, s tem pa tudi ni izpolnjen eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, določenih v prvem odstavku 66. člena ZGO-1.
Dejstvo, da je tožnik gradil na isti lokaciji in na gabaritih stavb, ki so obstajale že več kot sto let pred tem, ni argument, ki bi ga morala tožena stranka upoštevati in mu izdati gradbeno dovoljenje. Tožnik namreč prezre, da je za rušenje in ponovno graditev objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne glede na to, ali ostaja nov objekt v enakih gabaritih, kot je bil predhodni objekt. Pri odločanju o pridobitvi gradbenega dovoljenja je zato pomembno, ali je taka gradnja v trenutku odločanja skladna s prostorskimi akti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Obstoječi objekt je konstrukcijska celota in noben njegov del ne izpolnjuje pogoja za nezahtevni ali enostavni objekt, saj so vsi deli, osnovna stavba in prizidki z nadstreškom, med seboj povezani preko skupne konstrukcije strehe in ostalih nosilnih delov konstrukcije (npr. razvidno je, da ima vzdolžni severni prizidek predvsem funkcijo vhoda, manjši severni prizidek pa ima dve okenski odprtini in je dostop vanj predviden z notranje strani), zato ne more predstavljati nezahtevnega ali enostavnega objekta.