gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Gradnja (oziroma legalizacija) spornega objekta ni skladna z namembnostjo območja po Planu občine, s tem pa tudi ne s PUP, saj se ta sklicuje na Plan. Sodišče zato pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da projekt ni skladen z prostorskim aktom, s tem pa tudi ni izpolnjen eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, določenih v prvem odstavku 66. člena ZGO-1.
Dejstvo, da je tožnik gradil na isti lokaciji in na gabaritih stavb, ki so obstajale že več kot sto let pred tem, ni argument, ki bi ga morala tožena stranka upoštevati in mu izdati gradbeno dovoljenje. Tožnik namreč prezre, da je za rušenje in ponovno graditev objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne glede na to, ali ostaja nov objekt v enakih gabaritih, kot je bil predhodni objekt. Pri odločanju o pridobitvi gradbenega dovoljenja je zato pomembno, ali je taka gradnja v trenutku odločanja skladna s prostorskimi akti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Obstoječi objekt je konstrukcijska celota in noben njegov del ne izpolnjuje pogoja za nezahtevni ali enostavni objekt, saj so vsi deli, osnovna stavba in prizidki z nadstreškom, med seboj povezani preko skupne konstrukcije strehe in ostalih nosilnih delov konstrukcije (npr. razvidno je, da ima vzdolžni severni prizidek predvsem funkcijo vhoda, manjši severni prizidek pa ima dve okenski odprtini in je dostop vanj predviden z notranje strani), zato ne more predstavljati nezahtevnega ali enostavnega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - res iudicata
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so v obrazložitvi odločbe z leta 1973 navedene drugačne tlorisne dimenzije objekta, kot je obravnavni, prizidano stopnišče pa ni niti omenjeno. Poleg tega je iz aeroposnetkov razvidno, da je nadzidava potekala med 8. 6. 1972 in 28. 4. 1973 ter da se je do 6. 5. 2014 streha še povečala, prizidek na SV strani objekta pa je nastal po 28. 4. 1973 in pred 6. 5. 2014.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - načelo zaslišanja
Tožnica je bila s predmetom obravnavanega inšpekcijskega postopka seznanjena že v pozivu prvostopenjskega organa z dne 23. 4. 2015 in nato še v vabilu na ogled in zaslišanje. Že od navedenega poziva, v katerem je bila pozvana, da se izjavi o obsegu del in s tem o dimenzijah objekta, ji je bilo znano, da je to eno od vprašanj, ki bodo obravnavana v postopku. V nadaljevanju postopka je prisostvovala inšpekcijskemu pregledu, v okviru katerega so bile izvedene meritve, na kraju ogleda pa je bila tudi zaslišana. Tožnica je torej vedela, katera dejstva so bistvena za odločitev, in je imela možnost, da se o njih tudi izjavi.
Presoja, da gre v tem primeru za nelegalno gradnjo (kar upravičuje izrečene inšpekcijske ukrepe), je oprta na ugotovljene dimenzije objektov in neizkazano pravico graditi. Pritlični objekt, talna AB plošča na zahodni strani objekta in podporni zid na vzhodni in severni strani nad objektom, ki tvorijo enovito konstrukcijo, tako spadajo med manj zahtevne objekte, podporni zid na severni strani pa med nezahtevne objekte. V prvostopenjski odločbi je v ustrezni meri pojasnjeno, zakaj obravnavani objekti ob svoji gradnji (v letih 2004 in 2005), niti kasneje, vse do izdaje izpodbijane odločbe, niso mogli biti uvrščeni med enostavne objekte, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost objekta - dostop do javne ceste
Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo ne posega na zemljišča tožnic. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste, izpolnjeni.
Ni mogoče šteti, da se tožbene navedbe, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za dovoljeno nadzidavo objekta v višini 1 m (zaradi katere se, kot sledi iz razlogov prvostopenjskega organa, poslabša že tako zgolj indirektna osvetlitev v objektu tožnikov), ne nanašajo na varstvo neposrednega osebnega interesa tožnikov. Pri tem namreč ne gre le za izpolnitev splošnih pogojev v javnem interesu, temveč so ti pogoji obenem namenjeni zagotovitvi kakovostnih bivalnih razmer, sožitja v neposredni soseski in spoštovanja predpisanega načina uživanja lastninske pravice tudi drugim lastnikom stanovanjskih objektov na območju načrtovane gradnje. Zato je podan pravni interes tožnikov, da v upravnem sporu uveljavljata ugovore, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz določbe 8. člena Pravilnika o izvajanju asanacijskega načrta mesta Piran.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek - gradbena knjiga - malomarnost - tožbena novota
Tožnik je s tem, ko je dopustil na gradbišču postavitev gradbiščne table izvajalca, na kateri ni bil naveden odgovorni vodja projekta PGD in odgovorni vodja projekta PZI, kršil določbo 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Sodišče pa ne soglaša z odločitvijo tožene stranke, da je tožnik s tem, ko se je predstavil kot vodja gradbišča, storil disciplinsko kršitev po 15. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika. Tako kršitev namreč stori tisti, ki uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - izvedba frčade
Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 197. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajena stavba - uporabno dovoljenje po samem zakonu - dokazno breme - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je le povzela vse izvedene dokaze, ki so med seboj v nasprotju, in zaključila, da legalnost objekta ni izkazana, pri čemer ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dokazov, ki dokazujejo, da je bil objekt v obsegu, kot je še danes, v celoti zgrajen pred letom 1967.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija - dozidava objekta
Deli stavbe, ki niso zajeti v PGD, niso predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da z morebitno izdajo tega dovoljenja ne pridobijo statusa legalnosti ne ti deli, ne objekt, če se kot celota razlikuje od izdanega gradbenega dovoljenja.
Tožnik obstoja kmetije oz. območja kmetije niti ne zatrjuje, zemljišče gradnje pa po OPN spada v območje kmetijskih zemljišč, tako da gradnja kmečke lope že iz navedenih razlogov ne more biti v skladu z OPN.
Po presoji sodišča je treba določbo OPN razlagati tako, da se nanaša le na take objekte, kakršnih fundus je v grafičnem delu OPN prikazan kot razpršena gradnja. To izhaja že iz jasnega jezikovnega pomena te določbe, sodišče pa opozarja še, da je le take objekte (oziroma objekte v takem obsegu) normodajalec lahko upošteval pri sprejemanju OPN, poleg tega pa gre tudi za ureditev, ki se razlikuje od splošne, veljavne za vse ostale objekte in s tem za izjemo, ki jo je po njeni naravi treba razlagati restriktivno. Sodišče se zato strinja s toženko, da je dozidava objekta na podlagi navedene določbe možna le v obsegu, v kakršnem ta objekt leži na zemljišču, ki je v grafičnem delu OPN prikazano kot razpršena gradnja oziroma fundus take gradnje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - potek meje - ureditev meje
Tožbeni ugovor, da bi morala toženka počakati, da se neurejena meja najprej uredi, ob odsotnosti izrecnega ugovora, da je meja, kot je prikazana v zemljiškem katastru sporna in da poteka predvidena gradnja po tožnikovih zemljiščih, ni utemeljen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - projektna dokumentacija
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so navedeni pričakovani vplivi, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del in ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju ter ukrepi za preprečitev oziroma zmanjševanje pričakovanih vplivov na okolico. Iz PGD izhaja, da negativnih vplivov objekta na okolico ne bo. Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da za svoje trditve, kar pomeni tudi za trditev o negativnih vplivih razširitve pokopališča na okolico predloži dokaze, ki bi izkazovali nasprotno. Do škodljivih posegov na zemljišča tožnika bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tožnik pa niti v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti v nadaljnjem postopku ni predložil nobene študije ali dokaza, izdelane s strani pooblaščenega inženirja, ki bi izkazoval drugače.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - sprememba lokacijskih pogojev - etažnost objekta
Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Dokaz s postavitvijo izvedenca in predloženi orto foto posnetki niso dokazi, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku, katerega želi obnoviti, kaj takega pa v predlogu za obnovo postopka niti ni zatrjevala.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nov objekt
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 66. Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj člen 27.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - predvideno število parkirišč objekta - požarna varnost
Tehnični normativi za objekt, kot je predviden, določajo 5 parkirnih mest, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora na parceli investitorja ni mogoče zagotoviti. Po mnenju sodišča v takem primeru ne gre zgolj za okoliščino v javnem interesu, temveč tudi za okoliščino, ki ima lahko neposreden vpliv na izvrševanje lastninske pravice tožnika na njegovi nepremičnini.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Iz vseh dopisov in nadaljnjih procesnih dejanj nedvomno izhaja, da je bil predlog tožnikov vložen pravočasno, to je v roku enega meseca od takrat, ko sta tožnika izvedela od gradbenega inšpektorja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - mnenje občine - izvrševanje upravne funkcije - soglasje občine
Izpodbijano mnenje ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1. Iz njega namreč izhaja, da ga je toženka izdala na podlagi določbe 4. alineje sedmega odstavka 73. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki določa, da se za vsako gradnjo pomožno kmetijsko gozdarskega objekta (nezahtevni in enostavni objekti), v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, izjemoma lahko dovoli gradnja zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, ob pogojih navedenih v tej določbi ter ob pogoju, da se za vsak poseg pridobi mnenje občinskega upravnega organa. Navedeno pomeni, da občina izpodbijanega mnenja ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Takšno funkcijo bi občinski upravni organ imel le, če bi bilo zahtevano soglasje za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, za priključitev objekta na to infrastrukturo ali pa za gradnjo v varovanem območju, občina pa bi bila pristojna za njegovo izdajo in s tem soglasodajalka v smislu določb 49. b in 49. c člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zastaranje
Sodišče nima nobene pravne podlage, da bi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora obravnavalo kako drugače kot posebno vrstno upravnopravne sankcije oz. po sistematiki ZGO-1 kot eno izmed "drugih sankcij" v primeru nedovoljene gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - podporni zid
V obravnavanem primeru tožnica ni izkazala obstoja legalno zgrajenega podpornega zidu pred izvedenimi deli. Tožnica sicer navaja, da je pred izvedenimi deli že obstajal podporni zid, ki ga je le nadzidala. Tudi če bi bilo to res, pa bi tožnica morala izkazati njegovo legalnost, česar niti ne zatrjuje. Poleg tega povišanje podpornega zidu glede na citirano določbo že po naravi stvari pomeni poseg v njegovo konstrukcijo, zato ne more pomeniti vzdrževalnih del, s katerimi bi se navedeni objekt ohranjal v dobrem stanju in omogočala njegovo uporabo.