inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.
Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo. Če je stanje iz gradbenega dovoljenja mogoče vzpostaviti le s predhodno odstranitvijo celotnega objekta, pride do položaja, kot bi šlo za izvršitev ukrepa, ki ga gradbeni inšpektor izreče po 152. členu ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje. Tak objekt je zato treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - vsebina zahteve - podatki iz pgd
Če se ime, s katerim investitor poimenuje predlagano gradnjo v tekstualnem delu vloge, ne sklada z grafičnim delom, je pri odločanju o vsebini zahteve potrebno izhajati iz grafičnega dela vloge, ki opredeljuje to vsebino.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - izrek inšpekcijskega ukrepa - pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Tožnika v tem postopku ne glede obsega nedovoljene gradnje, ne glede izmer posameznega objekta, ne glede ugotovljene namembnosti obravnavanih objektov, ne moreta zatrjevati drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izreka inšpekcijske odločbe.
Upravna organa sta pravilno pojasnila, zakaj ne gre za gradnjo, izvedeno znotraj gradbene parcele objekta na naslovu A., za gradnjo katerega je pravna prednica tožnikov (na podlagi Sanacijskega PUP) pridobila gradbeno dovoljenje (zato tudi ni utemeljeno sklicevanje na Lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da del parcele 402/13 predstavlja del stavbnega zemljišča objekta na naslovu A.), in da gradnja po pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 15. 2. 2002 ni bila izvedena, zato gre za nedovoljeno gradnjo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz navedene pravnomočne inšpekcijske odločbe.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sprejema utemeljitev izpodbijane odločbe, da tožnika v tem postopku ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta oziroma na postopek ustanovitve služnosti v javno korist, da je investitor pravico graditi izkazal v skladu z zakonom, da je obravnavana gradnja tudi v skladu s prostorskim načrtom ter da tožnika zahteve za izločitev poimensko določenih uradnih oseb niti nista vložila.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljen poseg v prostor - načelo zaslišanja strank
Odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda pristojna upravna enota na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa (gradbenega inšpektorja) o nelegalnosti gradnje. V inšpekcijski odločbi mora biti ugotovljen tudi obseg nedovoljenega posega v prostor. Če ni ugotovljen, to stori organ sam. Pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s sporno okoliščino pa je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik ni imel možnost izjaviti o dokazih, ki jih je organ pridobil od inšpekcijskega organa in na katera je oprl svojo odločitev v zvezi z obsegom nedovoljenih posegov v prostor.
gradbeno dovoljenje - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnjen predlog za podaljšanje roka
Rok, ki ga organ določi po prvem odstavku 67. člena ZUP, ni namenjen temu, da bi stranka šele v tem roku poskrbela za izpolnjevanje vsebinskih pogojev za izdajo odločbe, ki jo zahteva s svojo vlogo, temveč zgolj predložitvi manjkajoče dokumentacije, s katero dokazuje, da je že ob vložitvi vloge izpolnjevala vse pogoje za izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu - potrdilo o uporabnem dovoljenju
Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je bilo bistvenega pomena, ali je bila obravnavana gradnja izvedena pred vložitvijo zahteve za izdajo potrdila iz četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 oziroma pred ogledom, ki je bil opravljen v tem postopku. Izdano potrdilo se namreč po povedanem nanaša na objekt v stanju, v kakršnem je bil najkasneje v času ogleda v postopku za izdajo potrdila, kar pomeni, da je bila za tak objekt ugotovljena njegova legalnost. Od te ugotovitve je odvisna pravilnost presoje toženke, da gre za nelegalno gradnjo.
Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, vsebinsko dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge. Nenazadnje je dopolnjevanje projektne dokumentacije odvisno tudi od vsebine ugovorov, ki jih po vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja tekom postopka podajajo drugi udeleženci in ki jih kot takih vnaprej tudi ni mogoče v celoti predvideti.
ZGO-1 člen 3a, 3a/1, 3a/2. ZCes-1 člen 97, 97/2, 3, 98, 99. ZUP člen 214, 214/1.
gradbeno dovoljenje - soglasje za gradnjo - prostorski akt - občinska cesta - obrazložitev odločbe
Zakonska ureditev pristojnemu organu pri odločanju o izdaji soglasja ne daje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, saj so v njej navedeni kriteriji podrobno urejeni deloma v zakonu (prim. npr. 98. in 99. člen ZCes-1), deloma pa v podzakonskih aktih. Toženka je bila zato dolžna v obrazložitvi izpodbijane odločbe med drugim navesti, na katere določbe teh predpisov se opira njena odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (četrta in peta točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Kot je mogoče povzeti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka svojo odločitev oprla izključno na OPN, kar bi v smislu kriterijev iz tretjega odstavka 97. člena ZCes-1 sicer lahko pomenilo varovanje širitve javne ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza, vendar pa ni navedla zakaj meni, da je obravnavana gradnja z vidika tega kriterija skladna s PUP. Skladnosti gradnje s preostalima dvema kriterijema, namreč z interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, toženka ni presojala, niti ni navedla, zakaj oziroma na podlagi katerih predpisov ta presoja v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
Tožnica je v upravnem postopku sodelovala kot stranska udeleženka. Da pa je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno varovani interes lahko neposredno prizadet. Sodišče ugotavlja, da tožnica tudi v tožbi ni zmogla tega bremena in ni pojasnila, v čem predvidena gradnja posega v njeno pravno sfero.
Po četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Ker je postopek pravnomočno končan, toženka v okviru tega postopka ni mogla odločati o zahtevi, da se investitorju izda dopolnilno gradbeno dovoljenje za gradnjo na teh parcelah. Investitor pa tudi ni vložil nove zahteve. Kot pravilno opozarja tožnica, je izrek izpodbijane odločbe tak, da ga tudi ne bi bilo mogoče izvršiti, kar je prav tako razlog za ničnost (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Tožnik, kateremu je bila protipravno kršena katera od ustavnih pravic, ima pravico do odškodnine. Vendar pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o taki odškodnini. Po ZUS -1 lahko odloča le o povrnitvi nastale škode v okviru uveljavljanja zahtevka iz drugega odstavka 7. člena ZUS-1 (povrnitev škode, nastale z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta) ter v primerih iz 66. ter 67. člena ZUS-1 (ko sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v sporu polne jurisdikcije). Izven teh primerov je za odločanje o odškodninskih zahtevkih pristojno sodišče splošne pristojnosti. Odločanje o škodi, nastali zaradi dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, pride v upravnem sporu v poštev le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretni zadevi ni tako, saj se odškodninski zahtevki lahko uveljavljajo v pravdnem postopku.
Stranka oziroma stranski udeleženec je v skladu z ZUP upravičen do povračila stroškov, če je s svojim zahtevkom uspel. Če sta postopka dva in je uspel v obeh postopkih, mu stroški pripadajo v obeh postopkih. Pri tem ni relevantno, ali je stranka vloge pisala z različno vsebino, ali jih je dejansko skopirala in spremenila zgolj številke spisa. Poleg tega tožnica tudi upravičeno opozarja, da je toženka tista, ki je razdelila postopek na dva postopka in so s tem nastali stroški zastopanja v obeh postopkih. To dejstvo ne more iti v škodo tožnici, saj ga ni zakrivila.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Toženka je ravnala pravilno in zakonito s tem, ko obstoja pravice graditi na dostopni poti ni obravnavala kot predhodno vprašanje, temveč se je omejila na ugotavljanje, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj pravice graditi na katerega od načinov, ki jih izrecno predpisuje ZGO-1.
Absolutna kota pritličja je lokacijski pogoj, o katerem je odločeno tudi z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da ni bistveno, ali je ta razlika zanemarljiva, niti ni pomembno, ali gre za zvišanje terena za 20 ali 29 cm, ampak je bistveno, da gre za spremembo lokacijskega pogoja.
ZUP člen 143, 143/7, 229, 229/2. ZGD-1 člen 3, 3/1-6.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - vročitev odločbe - možnost udeležbe v postopku - samostojni podjetnik - fizična oseba
Tožnica je zahtevo za vročitev gradbenega dovoljenja vložila po izdaji tega dovoljenja, torej v procesni situaciji, ki jo urejata sedmi odstavek 143. člena oziroma drugi odstavek 229. člena ZUP. V obeh primerih je pravica do vročitve odločbe vezana na okoliščino, da bi oseba, ki zahteva vročitev odločbe, morala biti udeležena v upravnem postopku, pa ji ta možnost ni bila dana. Odločanje o vročitvi odločbe taki osebi torej pomeni odločanje o pravici do vstopa v postopek v fazi tega postopka, ko je bila že izdana odločba.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost obnove - subjektivni rok - pravni interes
Sodišče se načeloma strinja s sklepanjem, da je izvajanje del, za katera je glede na njihovo naravo in obseg očitno potrebno gradbeno dovoljenje, okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa obstoj take okoliščine sam po sebi še ne pomeni, da se je predlagatelj na ta način seznanil z izdajo gradbenega dovoljenja.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev, ki se nanašajo na pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njegove lege, velikosti in oblikovanja, ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev ene enote dvojčka - poseg v skupne dele objekta
Če se s predvidenimi deli posega v skupen gradbeni element, je treba pridobiti soglasje vseh lastnikov posameznih delov stavb, ki si skupen gradbeni element delijo, saj lahko tak poseg vpliva na njihove nepremičnine, tudi če pravno formalno ne gre za stavbo v etažni lastnini.
zahteva za izdajo začasne odredbe - nelegalna gradnja - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Gradnja predstavlja za tožnika in njegovo štiričlansko družino dom, v katerem živijo. Tožeča stranka navaja, da bi izvršitev odločbe za tožečo stranko pomenila izgubo doma, tožnik pa ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi mu omogočala, da bi družini priskrbel drugo bivališče. Po presoji sodišča je s tem nastanek težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe za tožnika (in njegovo družino) izkazan.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - obstoječi objekt
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt se opravi na podlagi predložene dokumentacije, ki mora biti sestavljena iz vseh listin zahtevanih v določbi 74.a in 74.c člena ZGO-1, torej listin o legi in velikosti objekta. To stališče, ki predstavlja stališče ustaljene sodne prakse, velja tudi v primeru, ko objekt v naravi že dejansko stoji. Drugačnega odločanja, torej odločanja na podlagi dejansko obstoječega objekta ali mimo predložene dokumentacije, ZGO-1 ne dopušča.