ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-12.1, 3, 15.2. ZUP člen 7, 44, 142, 214.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku
Iz podatkov spisa je razvidno, da gre za prizidek, ki predstavlja zunanje stopnice s pesjakom, da jih je tožnik prestavil iz enega dela hiše na drugi del hiše (na mesto, kjer je bil prej balkon), na način, da jih je podrl in na novo zgradil. Gre torej za del objekta, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1.
Tudi za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Organu ni bilo treba izdati sklepa o udeležbi po 142. členu ZUP, saj izdaje posebnega sklepa zakon ne predpisuje, če je stranki priznana udeležba v postopku po 44. členu ZUP.
ZGO-1 člen 74a, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4. ZUS-1 člen 2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja garaže - nezahtevni objekt - občinski podrobni prostorski načrt
Med nezahtevne objekte, ki jih OPPN dopušča, sodijo (zgolj) ograje, škarpe in oporni zidovi, saj jih kot take taksativno našteva, nikakor pa ni mogoče določb OPPN razumeti v smislu, kot to razumeta tožnika, in sicer, da OPPN dopušča postavitev vseh nezahtevnih objektov iz (sedaj veljavne) Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da drugi odstavek le podrobno opredeljuje dimenzije in lokacijo tam naštetih nezahtevnih objektov.
Grafični del je sestavni del OPPN, ki res ni bil objavljen, saj to zaradi tehničnih omejitev glede na njegovo obliko ter vsebino niti ni izvedljivo, je pa (celoten) OPPN stalno na vpogled na pristojnem oddelku občine.
zmotna uporaba materialnega prava - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravica do doma
Sklep o odlogu izvršbe ukrepov, ki jih izreče gradbeni inšpektor po ZGO-1, ni zgolj odločitev procesne narave, kot to ugotavlja tožena stranka. Sklepi, ki so procesne narave, namreč vplivajo le na čas oprave procesnih dejanj, kar pa za sklep o izvršbi, ki je bil v obravnavani zadevi izdan na podlagi ZGO-1, ne velja. Po določbi 156.a člena ZGO-1, ki ureja odlog izvršbe ukreppov gradbenega inšpektorja, namreč pridobi stranka pravico, da v spornem objektu prebiva do pet let, oziroma v njem opravlja gospodarsko dejavnost in to enako kot v legalno zgrajenem objektu. Ta pravica tako po vsebini kot po času trajanja presega procesno pravico do odloga izvršbe in jo je zato sodišče v dosedanji sodni praksi tudi obravnavalo kot pravico materialne narave. Odločitev tožene stranke, s katero je ta zavrgla tožnikov predlog za odlog izvršbe, ker ni inšpekcijski zavezanec po inšpekcijski odločbi, je bila procesna odločitev, četudi bi po mnenju sodišča morala tožena stranka presoditi ali ima tožnik pravni interes za vsebinsko presojo njegovega predloga, torej pravni interes za oceno sorazmernosti takojšnje izvršitve izrečenega ukrepa gradbenega inšpektorja glede na njegovo pravico do doma. Skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS sodišče meni, da tožniku ni mogoče odrekati pravnega interesa za vsebinsko presojo njegovega predloga za odlog izvršbe. To pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je njegov predlog presojala le v procesnem, ne pa tudi v vsebinskem smislu, zmotno uporabila materialno pravo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Glede na površino in konstrukcijske značilnosti, ki so bile ugotovljene na kraju samem in ob prisotnosti tožnika (ki je inšpekcijski zapisnik tudi podpisal), objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne ali nezahtevne objekte, za gradnjo te vrste objekta pa je bilo po določbah ZGO potrebno gradbeno dovoljenje. Enako velja v času ZGO-1 oziroma bi po tem predpisu tožnik lahko pričel graditi zgolj na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Zakon ne daje podlage za stališče, da bi bilo mogoče lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje razlagati tako, da dovoljuje gradnjo na drugi lokaciji, kot izhaja iz njegovega izreka.
Ustavno sodišče je varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogoji za opravljanje dejavnosti
Sodišče se strinja s presojo toženke, da objekt, v katerem se soproizvajata električna in toplotna energija, ne more biti umeščen v območje centralnih dejavnosti, saj to izhaja iz samega opisa dovoljenih dejavnosti za to območje in njihove primerjave z dejavnostjo, ki naj bi se izvajala v objektu, ki je predmet gradbenega dovoljenja. Po tretjem odstavku 46. člena OPN Mirna so namreč terciarne dejavnosti po tem odloku: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Nadalje četrti odstavek tega člena definira kvartarne dejavnosti kot naslednje dejavnosti: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. Kaj so poslovni prostori (pisarne) in bivanje/stanovanja ne terja posebne definicije. Že iz tega pa izhaja, da se lahko kot proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij, obravnavajo zgolj tiste proizvodne dejavnosti, ki se s temi dejavnostmi dopolnjujejo ali so jim, kot določa sam odlok, sorodne, pri čemer primeroma omenja založništvo in knjigoveštvo. Proizvodnja torej primarno ne spada v to območje, saj ni združljiva z naštetimi dejavnostmi.
inšpekcijski postopek - ničnost inšpekcijske odločbe - ničnostni razlogi
Ob upoštevanju sodne prakse nedvomno izhaja, da ničnostnega razloga iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, to je razloga, da odločbe, ki naj bi se izrekla za nično sploh ni mogoče izvršiti, ni mogoče uveljavljati, kolikor je bila odločba že izvršena in kar je bilo v konkretni zadevi nedvomno ugotovljeno. Navedeni ničnostni razlog v predmetni zadevi, zato ni podan. Podan tudi ni ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. To zakonsko določbo je mogoče uporabiti le v primeru, če posebna zakonska določba vnaprej določa, da ima določena nepravilnost za posledico ničnost določbe. Kolikor v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev zakona za posledico ničnost odločbe, tega razloga ni mogoče uporabiti. V konkretni zadevi tožeča stranka zatrjuje nepravilnosti, ki naj bi bile storjene pri izdaji inšpekcijske odločbe in ki sicer lahko predstavljajo kršitve zakona, ne navede pa nobene zakonske določbe, ki bi določala, da ima katera od naštetih nepravilnosti za posledico ničnost odločbe, take določbe pa, tako kot tožena stranka, tudi sodišče ni našlo.
Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
ZGO-1, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, določa, da se posegi v prostor lahko začnejo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Gradnja objektov brez gradbenega dovoljenja je dopustna po določilu 3.a člena ZGO-1 v primerih, ko gre za gradnjo enostavnih objektov, kot jih določa predpis iz 8. člena ZGO-1 ter pod pogojem, da postavitev takšnega enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom.
soglasje h gradnji - priključek na občinsko cesto - izdaja soglasja za cestni priključek
Tožnik ima vse od izgradnje občinske povezovalne ceste v obrtni coni možnost (tudi obveznost glede na izdana soglasja prvostopenjskega organa), da objekt priključi na to cesto ter nato preko nje dostopa na regionalno cesto, kar pomeni, da nadaljnja uporaba ali celo rekonstrukcija začasnega neposrednega priključka na regionalno cesto, kot je to predlagal v svoji vlogi, ni utemeljena in je tožena stranka zato njegovo zahtevo tudi pravilno zavrnila.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), saj tožena stranka ni ustrezno ugotavljala okoliščin, iz katerih izhaja primeren rok odloga izvršbe in teh okoliščin zato tudi ni ustrezno pojasnila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - toplar
Glede na ugotovitev, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, se sodišču do ugovorov, da se v objektu ne opravlja gostinska dejavnost, ni treba opredeljevati, saj tudi če bi bili utemeljeni, to ne bi vplivalo na odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - bazen - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Za uporabo predmetnega objekta je predvidena raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje, ki v obravnavnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pridobljeno (tožnica sama navaja, da se delno vodno dovoljenje nanaša na neposredno rabo vode za pridobivanje toplote za ogrevanja objekta na sosednjem zemljišču), zato je izpodbijana odločba pravilna in skladna s citiranimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
Tožnik sicer pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje s splošnim sklicevanjem na določbe SPZ ne more utemeljiti. Lahko pa - ob neprerekani okoliščini, razvidni iz izpodbijane odločbe, predloženih spisov zadeve in vlog v tem sporu - da je lastnik obravnavani gradnji sosednje nepremičnine, na kateri ima stanovanjsko hišo, v kateri stalno prebiva - uveljavlja ugovore, ki se navezujejo na tiste določbe materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in ki poleg javnega varujejo tudi tožnikov zasebni interes.
Prvostopenjski organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožnikovih pripomb pomanjkljivo opredelil. Katere in zakaj ocenjuje kot nepomembne, ni niti na kratko obrazložil. Tudi do tistih pripomb, ki jih je štel kot relevantne, se je zelo skopo izrekel. Bistveno pomanjkljivi so predvsem razlogi, ki se nanašajo na ugovor, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, ker ne gre za legalno zgrajen objekt, in s tega vidika dovolj konkretno podane tožnikove navedbe (razvidne tudi iz tožbe), da višinski gabariti po izpodbijanem gradbenem dovoljenju pomembno presegajo tiste, ki so bili predhodno dovoljeni. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je mogoče izdati le, ko gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ali sploh gre za rekonstrukcijo, ni pravno relevantno, kakšen objekt je (bil) dejansko zgrajen, ampak kakšna gradnja je bila predhodno dovoljena.
Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 je oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. In takšne (to je praviloma listinske) dokaze, ki ustrezajo naravi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise. Tega bremena ne more preložiti na organ ali drugo stranko postopka (investitorja).
Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ZGO-1, ki je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v drugem odstavku 3. člena pa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor lahko začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pri čemer pa je izrecno navedeno, da to lahko stori na lastno odgovornost. Tako je bilo odločeno tudi v III. točki izreka izpodbijanega dovoljenja. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve po ZGO-1 in izreka izpodbijane odločbe po presoji sodišča ni podlage, da bi v tem sporu uporabilo drugi odstavek 64. člena ZUS-1 in zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, kot tudi ne podlage, da bi izpodbijano odločbo razveljavilo.