ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - projektna dokumentacija
Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. Zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem.
Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je v izreku izpodbijane odločbe opredeljena dovoljena gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na dveh zemljiščih v k. o. ..., in sicer na parc. št. 385/6 in parc. št. *295. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ... (tretji odstavek na str. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe).
Glede na zgoraj opisane nasprotujoče si navedbe, ki se nanašajo na zemljišče kot predmet izdanega gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je zadostni razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Toženka bi morala ugotoviti in obrazložiti, ali lahko tožnica glede na konkretne okoliščine primera opira svoj interes za udeležbo v postopku (ki je predmet izpodbijanega sklepa) na tiste določbe OPN, katerih namen ni zgolj varovanje javnega ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, katerih uživanje lastninske pravice bi bilo v konkretnem primeru z gradnjo lahko utemeljeno prizadeto.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Bistveni pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 je, da se gradnja izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki pa ga tožnika nesporno nista pridobila, in da okoliščin, ki jih navajata kot take, ki naj bi jima pridobitev gradbenega dovoljenja onemogočale, v inšpekcijskem postopku ni mogoče upoštevati.
Tožnika gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja niti ne bi smela začeti oziroma bi mogla graditi tak objekt, za katerega bi predhodno uspela pridobila gradbeno dovoljenje (gradnja katerega bi bila po prostorskih aktih dopustna); tako pa nesporno nista ravnala.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - ničnostni razlog - kršitev pravil postopka - prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Ničnost odločbe je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ izreče za nično odločbo samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeni v 279. členu ZUP. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov.
Kršitev načela zakonitosti se lahko uveljavlja v pritožbenem postopku z rednimi pravnimi sredstvi in tudi v postopku pri uporabi izrednih pravnih sredstev. Vendar pa ZUP v 6. členu izrecno ne določa, da kršitev načela zakonitosti sama po sebi predstavlja ničnostni razlog.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.
Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 7, 9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena med nestanovanjske kmetijske stavbe (1271) spadajo tudi stavbe za rejo živali (12712), torej hlevi. Da nestanovanjske kmetijske stavbe po Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj zajemajo tudi hleve in da je gradnja določene vrste hlevov dopustna tudi na območju podrobnejše namenske rabe prostora SK, izhaja iz tudi besedila prostorsko izvedbenih pogojev.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - 5. točka 260. člena ZUP
V obravnavani zadevi tožniki niti ne trdijo, da gradnja stanovanjskega objekta na način, kot je predviden z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, in na katerega je dovoljen z gradbenim dovoljenjem z dne 25. 5. 2016, ne bi bila mogoča brez nezahtevnih objektov, ki sta predmet kasnejšega gradbenega dovoljenja, s katerim tožniki utemeljujejo svoj predlog za obnovo postopka. Navedeno po presoji sodišča zadostuje za sklep, da obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP ni verjetno izkazan, saj je organ odločil v skladu z vloženo zahtevo.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Po drugi alineji prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 mora biti tudi za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt izkazana skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. Izkazana mora biti torej tudi njena skladnost z določbami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni delo dovoljeni stopnji izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ki jih za posamezno območje namenske rabe določa 20. člen tega odloka.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - 5. točka 260. člena ZUP - neobstoj obnovitvenega razloga - zavrženje predloga za obnovo postopka
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka zanj izvedela pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je upravni organ izdal za stranko ugodno odločbo na podlagi njenih navedb in predloženih dokazov o dejstvih, pomembnih za rešitev zadeve, ki se pozneje izkažejo za neresnične. Stranka je torej vedela, da ta dejstva niso resnična, navedla pa jih je z namenom, da bi organ spravila v zmoto in uspela v upravnem postopku.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nezahteven objekt - sprememba gradbenega dovoljenja - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi zaradi enotnih konstrukcijskih elementov za en sam objekt, ki zato ni zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma njegove mere bistveno presegajo mere objekta, kakršnega bi bilo dovoljeno zgraditi na podlagi tega dovoljenja. Prav tako se sodišče strinja s stališčem toženke, da gre glede na dimenzije objekta in njegovo namembnost za nezahteven objekt, gradbenega dovoljenja za gradnjo takega objekta pa ni mogoče spremeniti (četrti odstavek 74.č člena ZGO-1), zaradi česar obravnavani objekt ne more biti zgolj neskladna gradnja (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), temveč gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije
V obravnavni zadevi je sporno, ali je tožnik - investitor izkazal skladnost nameravane gradnje, ki ima predvideno podzemno etažo, z 2. točko prvega odstavka 12. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del.
Pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 se upravni organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
V zvezi z vloženim predlogom za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja za hlev, št. 351-9471973 z dne 12. 4. 1974 in gradbenega dovoljenja za nadzidavo hleva, št. 351-567/82 z dne 15. 10. 1984, sodišče ugotavlja, da se po prvem odstavku 279. člena ZUP za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti (tretja točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Nemožnost izvršitve mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji. Ta ničnosti razlog je torej smiselno vezan na izvrševanje odločbe, tako da mora biti odločba, na katero se nanaša, po naravi taka, da stranki nalaga določeno obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali trpi. Le tako odločbo je namreč sploh mogoče izvršiti. Gradbeno dovoljenje ni taka odločba, saj ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče (prisilno) izvršiti. Gre namreč za odločbo, ki ustanavlja pravico investitorja, da gradi v okviru pogojev, ki so v njej določeni. Taka odločba pa se ne izvršuje, temveč le učinkuje, in sicer tako, da daje objektu, ki je zgrajen v okviru z njo določenih pogojev, status zakonitosti oziroma legalnosti. Ob upoštevanju navedenega, je bila presoja tožene stranke, ki je zavrnila predlog za izrek ničnosti iz tega razloga, pravilna in skladna z zakonom.
Tožnika sta predlagala tudi, da se gradbeno dovoljenje za hlev in gradbeno dovoljenje za nadzidavo hleva, izrečeta za nično tudi iz razloga druge točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki bi z izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu.
Sodišče tožnikoma pojasnjuje, da so v določbi 279. člena ZUP natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se upravna odločba izreče za nično. Teh pogojev pa ni možno razširjeno uporabljati, oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, izreči upravno odločbo za nično.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - inšpekcijski zavezanec
Tožeča stranka zmotno meni, da je s tem, ko je, ne da bi za to pridobila gradbeno dovoljenje, vzpostavila sistem za odsesevanje in filtriranje prašnih delcev z namenom zmanjšanja emisij v okolje, uporaba objekta enaka. Ravno navedeno namreč po mnenju sodišča kaže, da so se s proizvodnjo povečale emisije v okolje, ki jih tožeča stranka omejuje z navedenimi ukrepi. Nedvomno pa se je tudi povečala poraba električne energije v primerjavi s prejšnjo dejavnostjo. Vse navedeno zadostuje za sklep, da so se z novo dejavnostjo - lesno proizvodnjo povečali vplivi objekta na okolico v primerjavi s prejšnjo legalno dejavnostjo - skladiščem.
Za določitev inšpekcijskega zavezanca je pomembno, kdo je investitor oziroma lastnik objekta, v katerem je prišlo do nezakonite spremembe namembnosti. Najemno razmerje, sklenjeno med investitorjem oziroma lastnikom kot najemodajalcem in najemnikom, ki objekt uporablja, je notranje razmerje, ki temelji na dogovoru med tema subjektoma, njuno dvostransko razmerje pa učinkuje in ustvarja pravno razmerje le med njima.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid - pravica graditi
Investitorja sta izkazala pravico graditi na predmetnem zemljišču. Tožeča stranka sicer ugovarja, da ima na tem zemljišču stvarno služnost pešpoti, vendar ta ugovor ni utemeljen. Za nastanek stvarne služnosti je namreč poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, potrebno še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Tega pa tožeča stranka niti ne izkazuje niti ne dokazuje.
Četrti odstavek 213. člen ZUP ne more biti podlaga za toženkino stališče, da se je tožnik s tem, ko je plačal obveznost, ki mu jo nalaga prvostopenjska odloča, odpovedal pritožbi.
ZUP fikcije, da se stranka, ki izpolni z odločbo naloženo obveznost, odpoveduje pravici do pritožbe, ne določa. Iz 229a. člena ZUP jasno izhaja, da mora biti izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana izrecno, in sicer pisno ali ustno na zapisnik.
Prav tako ni mogoče šteti, da je stranka, ki je poravnala z odločbo naloženo obveznost, izgubila pravni interes za pritožbo, saj v primeru uspeha s pritožbo pravna podlaga za plačilo odpade in je v takem primeru upravičena zahtevati že plačano nazaj.
Obligacijske pogodbe ni mogoče primerjati z odločbo, s katero upravni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe na področju javnega prava, mnogokrat tudi proti volji osebe, na katero se odločba glasi. Za tako razmerje ne veljajo pravila dispozitivnosti in avtonomnosti urejanja vsebine tega razmerja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.5., 2/1-1.10, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZGPro-1 člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - manj zahtevni objekt - gradbeni proizvod - nelegalna gradnja
Tožnica ni izkazala, da bi bil sporen objekt gradbeni proizvod in s tem nezahtevni objekt, za postavitev katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato gre v tem primeru za manj zahtevni objekt. Za gradnjo takega objekta pa bi morala tožnica pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega ni storila, je gradnja nelegalna in ji je zato gradbeni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.