izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - 5. točka 260. člena ZUP - neobstoj obnovitvenega razloga - zavrženje predloga za obnovo postopka
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka zanj izvedela pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je upravni organ izdal za stranko ugodno odločbo na podlagi njenih navedb in predloženih dokazov o dejstvih, pomembnih za rešitev zadeve, ki se pozneje izkažejo za neresnične. Stranka je torej vedela, da ta dejstva niso resnična, navedla pa jih je z namenom, da bi organ spravila v zmoto in uspela v upravnem postopku.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nezahteven objekt - sprememba gradbenega dovoljenja - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi zaradi enotnih konstrukcijskih elementov za en sam objekt, ki zato ni zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma njegove mere bistveno presegajo mere objekta, kakršnega bi bilo dovoljeno zgraditi na podlagi tega dovoljenja. Prav tako se sodišče strinja s stališčem toženke, da gre glede na dimenzije objekta in njegovo namembnost za nezahteven objekt, gradbenega dovoljenja za gradnjo takega objekta pa ni mogoče spremeniti (četrti odstavek 74.č člena ZGO-1), zaradi česar obravnavani objekt ne more biti zgolj neskladna gradnja (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), temveč gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - presoja strokovnih rešitev projektne gradbene dokumentacije
V obravnavni zadevi je sporno, ali je tožnik - investitor izkazal skladnost nameravane gradnje, ki ima predvideno podzemno etažo, z 2. točko prvega odstavka 12. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del.
Pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 se upravni organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
V zvezi z vloženim predlogom za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja za hlev, št. 351-9471973 z dne 12. 4. 1974 in gradbenega dovoljenja za nadzidavo hleva, št. 351-567/82 z dne 15. 10. 1984, sodišče ugotavlja, da se po prvem odstavku 279. člena ZUP za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti (tretja točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Nemožnost izvršitve mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji. Ta ničnosti razlog je torej smiselno vezan na izvrševanje odločbe, tako da mora biti odločba, na katero se nanaša, po naravi taka, da stranki nalaga določeno obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali trpi. Le tako odločbo je namreč sploh mogoče izvršiti. Gradbeno dovoljenje ni taka odločba, saj ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče (prisilno) izvršiti. Gre namreč za odločbo, ki ustanavlja pravico investitorja, da gradi v okviru pogojev, ki so v njej določeni. Taka odločba pa se ne izvršuje, temveč le učinkuje, in sicer tako, da daje objektu, ki je zgrajen v okviru z njo določenih pogojev, status zakonitosti oziroma legalnosti. Ob upoštevanju navedenega, je bila presoja tožene stranke, ki je zavrnila predlog za izrek ničnosti iz tega razloga, pravilna in skladna z zakonom.
Tožnika sta predlagala tudi, da se gradbeno dovoljenje za hlev in gradbeno dovoljenje za nadzidavo hleva, izrečeta za nično tudi iz razloga druge točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki bi z izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu.
Sodišče tožnikoma pojasnjuje, da so v določbi 279. člena ZUP natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se upravna odločba izreče za nično. Teh pogojev pa ni možno razširjeno uporabljati, oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, izreči upravno odločbo za nično.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - inšpekcijski zavezanec
Tožeča stranka zmotno meni, da je s tem, ko je, ne da bi za to pridobila gradbeno dovoljenje, vzpostavila sistem za odsesevanje in filtriranje prašnih delcev z namenom zmanjšanja emisij v okolje, uporaba objekta enaka. Ravno navedeno namreč po mnenju sodišča kaže, da so se s proizvodnjo povečale emisije v okolje, ki jih tožeča stranka omejuje z navedenimi ukrepi. Nedvomno pa se je tudi povečala poraba električne energije v primerjavi s prejšnjo dejavnostjo. Vse navedeno zadostuje za sklep, da so se z novo dejavnostjo - lesno proizvodnjo povečali vplivi objekta na okolico v primerjavi s prejšnjo legalno dejavnostjo - skladiščem.
Za določitev inšpekcijskega zavezanca je pomembno, kdo je investitor oziroma lastnik objekta, v katerem je prišlo do nezakonite spremembe namembnosti. Najemno razmerje, sklenjeno med investitorjem oziroma lastnikom kot najemodajalcem in najemnikom, ki objekt uporablja, je notranje razmerje, ki temelji na dogovoru med tema subjektoma, njuno dvostransko razmerje pa učinkuje in ustvarja pravno razmerje le med njima.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid - pravica graditi
Investitorja sta izkazala pravico graditi na predmetnem zemljišču. Tožeča stranka sicer ugovarja, da ima na tem zemljišču stvarno služnost pešpoti, vendar ta ugovor ni utemeljen. Za nastanek stvarne služnosti je namreč poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, potrebno še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Tega pa tožeča stranka niti ne izkazuje niti ne dokazuje.
Četrti odstavek 213. člen ZUP ne more biti podlaga za toženkino stališče, da se je tožnik s tem, ko je plačal obveznost, ki mu jo nalaga prvostopenjska odloča, odpovedal pritožbi.
ZUP fikcije, da se stranka, ki izpolni z odločbo naloženo obveznost, odpoveduje pravici do pritožbe, ne določa. Iz 229a. člena ZUP jasno izhaja, da mora biti izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana izrecno, in sicer pisno ali ustno na zapisnik.
Prav tako ni mogoče šteti, da je stranka, ki je poravnala z odločbo naloženo obveznost, izgubila pravni interes za pritožbo, saj v primeru uspeha s pritožbo pravna podlaga za plačilo odpade in je v takem primeru upravičena zahtevati že plačano nazaj.
Obligacijske pogodbe ni mogoče primerjati z odločbo, s katero upravni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe na področju javnega prava, mnogokrat tudi proti volji osebe, na katero se odločba glasi. Za tako razmerje ne veljajo pravila dispozitivnosti in avtonomnosti urejanja vsebine tega razmerja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.5., 2/1-1.10, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZGPro-1 člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - manj zahtevni objekt - gradbeni proizvod - nelegalna gradnja
Tožnica ni izkazala, da bi bil sporen objekt gradbeni proizvod in s tem nezahtevni objekt, za postavitev katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato gre v tem primeru za manj zahtevni objekt. Za gradnjo takega objekta pa bi morala tožnica pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega ni storila, je gradnja nelegalna in ji je zato gradbeni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - posebni ugotovitveni postopek
Že iz prvostopenjske odločbe je natančno razviden potek postopka, iz katerega izhaja, da je inšpektor dejansko stanje ugotavljal na več ogledih, opravil poizvedbo pri upravni enoti glede izdanega gradbenega dovoljenja, pridobil pa je tudi tožnikovi pisni izjavi. Še natančneje pa je vsa opravljena dejanja opisal drugostopenjski organ, ki je dodal, da je inšpektor vpogledal tudi v geografski prikaz zemljišča in objekt fotografiral. Tožnik v tožbi ne zanika niti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja glede obsega in investitorstva izvedenih del niti pravilnosti stališča, da gre za dela, za katera bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru ni spora, da tožnika gradita objekt brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je njuna gradnja nelegalna gradnja in jima je zato gradbeni inšpektor na podlagi 152. člena ZGO-1 utemeljeno izrekel ukrep ustavitve gradnje ter odstranitve objekta. Tožnika namreč nista zgolj dogradila prej obstoječe kamnite nestanovanjske samostoječe stavbe, pač pa sta to odstranila in zgradila nov objekt.
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izkrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega prepisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis (ZGO-1) določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožnikoma ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
Plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo.
Zato bi lahko tožnik zahteval vračilo že plačanega zneska komunalnega prispevka, ne more pa zahtevati, naj se tedaj plačani prispevek upošteva kot že plačan komunalni prispevek v postopku, ki sledi novi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, saj zakon takšne možnosti ne predvideva.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je bila površina parcele izenačena s pojmom gradbene parcele, ki je bila definirana kot del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. To je površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Zato je še posebej v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden, pomembno, da ji uradna oseba pred izdajo odločbe posreduje svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve.
Toženka ni obrazložila, zakaj po njeni presoji ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal tožnik.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.
V postopku, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja, je mogoče izdati odločbo, ki se omeji na predlagane spremembe le, če te spremembe niso takšne, da bi bilo treba opraviti presojo, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom oziroma lokacijskimi pogoji in izdati novo gradbeno dovoljenje.
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je načrt arhitekture, ki se nanaša na arhitektonsko oblikovanje objekta, katerega del je tudi oblika njegove strehe.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/4, 267, 267/1, 267/2, 267/3.
inšpekcijski nadzor - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga za obnovo postopka
Status zemljišča, na katerem so zgrajeni objekti, ni bil pravno odločilna okoliščina za izdajo inšpekcijske odločbe, zato tudi ne more pomeniti predhodnega vprašanja.
Sankcije iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti po lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
ZGO-1 člen 66, 66/1. ZPNačrt člen 15, 15/4, 38, 39, 39/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - osončenje - požarna varnost - dostop do javne ceste - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Že zakonodajalec je predvidel, da občina lahko sprejme občinski podrobni prostorski načrt, ne da bi pred tem sprejela občinski prostorski načrt. Zato prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta skladno z določbami prvega odstavka 96. člena ZPNačrt).
Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.
Predlog tožnika za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe je neutemeljen, saj s tem, kar navaja v utemeljitev predloga za izrek ničnosti, zatrjuje različne kršitve pravil postopka, pomanjkljivosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom v upravnem postopku, posamezne od njih morebiti tudi s kakšnim drugim izrednim pravnim sredstvom, ne pomenijo pa nepravilnosti, ki jih zatrjuje tožnik, ničnostnega razloga.
Toženka je utemeljeno zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se po drugem odstavku 279. člena ZUP sklep lahko izreče za ničnega le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, torej ko gre po vsebini za odločbo, ki je izdana v obliki sklepa. Pri konkretnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa ne gre za upravno odločbo, saj z njim ni bila sprejeta nobena nova vsebinska odločitev.