ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) točka 2 Priloge 2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Po 2. točki Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kot enostavni objekti štejejo le tisti, katerih tlorisna površina ne presega 20 m2, tožničin objekt pa to površino presega, zato je upravni organ pravilno sklenil, da gradnja tega objekta brez gradbenega dovoljenja ni dovoljena.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - nelegalna gradnja - nesaniran poseg - nedovoljena gradnja
Ob tem ko je bil prvostopenjski organ seznanjen s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, izdano tožniku na podlagi 152. člena ZGO-1, je po presoji sodišča v določbah prvega in petega odstavka 157. člena ZGO-1 imel podlago, da je tožniku izdal odločbo, s katero mu je zaradi nedovoljene gradnje podpornega zidu odmeril in v plačilo naložil nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
V primeru izdane inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 kasnejša sanacija stanja (npr. uskladitev gradnje tako, da gradbeno dovoljenje ni (več) potrebno) ni okoliščina, ki bi bila pravno relevantna za odločitev o naložitvi v plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-13, 38, 38-7. ZGO-1 člen 28, 28/2.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - konkretizacija kršitev - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - arhitektura - pooblaščeni arhitekt - odgovorni projektant arhitekture
Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost
Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
EZ-1 člen 468, 468/2, 468/2-3, 473, 473/8, 474, 474/3, 475, 475/1. ZGO-1 člen 56, 56/1.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - daljnovod - gradnja daljnovoda - služnost v javno korist - pravica graditi - varovalni pas - omejitev lastninske pravice
Na podlagi, res v trenutku odločanja razveljavljenih odločb Upravne enote Trebnje, izdanih v postopku omejitve lastninske pravice v javno korist, je organ zaključil, da je bil postopek za pridobitev služnosti začet in v teku, kar po stališču organa pomeni akte iz osmega odstavka 473. člena EZ-1. Sodišče meni, da je z navedeno ugotovitvijo, ki jo je izpeljal iz razveljavljenih odločb in je tožnici niti ne prerekata (v smislu obstoja teh aktov), organ pravilno ugotovil podanost pravice graditi v smislu prvega odstavka 56. člena ZGO-1.
Pri presoji določb EZ-1 v zvezi z obsegom varovalnega pasu, kot izkazane pravice graditi, sodišče meni, da je na podlagi določbe 468. člena EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu. Na podlagi besedne razlage določbe tretjega odstavka 474. člena EZ-1, ki vsebuje pogoj glede obsega „največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta“, pa sodišče zaključuje, da je širina varovalnega pasu, na katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, ki izhajajo iz vsebine določene služnosti v javno korist, lahko tudi manj kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostni zavezanki pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti. Po mnenju sodišča tudi za služnosti v javno korist, ki se jih ustanavlja z odločbo državnega organa, velja načelo utesnjevanja služnosti, ustanavlja se jih le v obsegu, kolikor dopuščata njihov namen in narava, glede na predlog služnostnega upravičenca.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.
uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka
Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - projektna dokumentacija
Toženka svoje ugotovitve o skladnosti PGD s prostorskim aktom oziroma pogojem, da je gradnja podzemnih etaž dopustna v primeru, če ne vpliva na stabilnost sosednjih objektov, opira na dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 5. 2018, kateri je priložen dodatek št. 3, katerega del je tudi Hidrogeološko mnenje. Zgolj z izjavo odgovornega vodje projekta o načinu izvedbe gradbene jame, ki ni sestavni del PGD in s tem tudi ne predmet projektantske odgovornosti zanjo, obstoj lokacijskega pogoja po presoji sodišča ne more biti izkazan. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja lokacijskega pogoja, bi morala toženka ob taki vsebini PGD zahtevati njegovo dopolnitev, ali pa za ugotovitev, ali iz Hidrogeološkega mnenja (kot sestavnega dela PGD) izhaja, da podzemna etaža ne bo vplivala na stabilnost sosednjega objekta, izvesti dokazovanje z izvedencem.
Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je v izreku izpodbijane odločbe opredeljena dovoljena gradnja nadstreška in razširitev parkirišča na dveh zemljiščih v k. o. ..., in sicer na parc. št. 385/6 in parc. št. *295. V nasprotju s tem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je območje gradbišča izključno na parceli št. 385/6, k. o. ... (tretji odstavek na str. 10 obrazložitve izpodbijane odločbe).
Glede na zgoraj opisane nasprotujoče si navedbe, ki se nanašajo na zemljišče kot predmet izdanega gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi česar ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je zadostni razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Toženka bi morala ugotoviti in obrazložiti, ali lahko tožnica glede na konkretne okoliščine primera opira svoj interes za udeležbo v postopku (ki je predmet izpodbijanega sklepa) na tiste določbe OPN, katerih namen ni zgolj varovanje javnega ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, katerih uživanje lastninske pravice bi bilo v konkretnem primeru z gradnjo lahko utemeljeno prizadeto.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Bistveni pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 je, da se gradnja izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki pa ga tožnika nesporno nista pridobila, in da okoliščin, ki jih navajata kot take, ki naj bi jima pridobitev gradbenega dovoljenja onemogočale, v inšpekcijskem postopku ni mogoče upoštevati.
Tožnika gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja niti ne bi smela začeti oziroma bi mogla graditi tak objekt, za katerega bi predhodno uspela pridobila gradbeno dovoljenje (gradnja katerega bi bila po prostorskih aktih dopustna); tako pa nesporno nista ravnala.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - ničnostni razlog - kršitev pravil postopka - prisiljenje, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Ničnost odločbe je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ izreče za nično odločbo samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeni v 279. členu ZUP. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov.
Kršitev načela zakonitosti se lahko uveljavlja v pritožbenem postopku z rednimi pravnimi sredstvi in tudi v postopku pri uporabi izrednih pravnih sredstev. Vendar pa ZUP v 6. členu izrecno ne določa, da kršitev načela zakonitosti sama po sebi predstavlja ničnostni razlog.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.
Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 7, 9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena med nestanovanjske kmetijske stavbe (1271) spadajo tudi stavbe za rejo živali (12712), torej hlevi. Da nestanovanjske kmetijske stavbe po Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj zajemajo tudi hleve in da je gradnja določene vrste hlevov dopustna tudi na območju podrobnejše namenske rabe prostora SK, izhaja iz tudi besedila prostorsko izvedbenih pogojev.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - 5. točka 260. člena ZUP
V obravnavani zadevi tožniki niti ne trdijo, da gradnja stanovanjskega objekta na način, kot je predviden z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, in na katerega je dovoljen z gradbenim dovoljenjem z dne 25. 5. 2016, ne bi bila mogoča brez nezahtevnih objektov, ki sta predmet kasnejšega gradbenega dovoljenja, s katerim tožniki utemeljujejo svoj predlog za obnovo postopka. Navedeno po presoji sodišča zadostuje za sklep, da obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP ni verjetno izkazan, saj je organ odločil v skladu z vloženo zahtevo.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Po drugi alineji prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 mora biti tudi za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt izkazana skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. Izkazana mora biti torej tudi njena skladnost z določbami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni delo dovoljeni stopnji izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ki jih za posamezno območje namenske rabe določa 20. člen tega odloka.