Gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 so dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje solastnikov
Poseg v temelje ni poseg v posameznem delu stavbe, kot ga definira drugi odstavek 105. člena SPZ, temveč neposredno poseg v samo konstrukcijo objekta kot celote. V tem primeru pa (tudi ob predpostavki, da je na objektu vzpostavljena dejanska etažna lastnina) določb 122. člena SPZ ni mogoče uporabiti, temveč je treba uporabiti določbe 67. člena, ki se nanašajo na upravljanje s stvarjo v solastnini.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ogled - pravica do sodelovanja v postopku
Tožnik ne oporeka ugotovitvi, da bi moralo biti za postavitev sporne stavbe pridobljeno gradbeno dovoljenje, niti ne temu, da takega dovoljenja nima. Zaključek tožene stranke, da je sporni objekt nelegalna gradnja, je zato utemeljen.
Tožnik pri ogledu spornega objekta ni bil navzoč, vendar pa to še ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku.
izdaja gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - predložitev dokazov
Toženka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev dokaza (izvedenskega oziroma strokovnega mnenja) in ne le dokaznega predloga, ni ravnala ne v nasprotju z jasnim jezikovnim pomenom prvega odstavka 65. člena ZGO-1, ne v nasprotju s pomenom oziroma smislom te določbe.
Posplošene trditve o nesprejemljivosti gradnje ne omogočajo konkretne presoje podrobno in določno obrazložene presoje toženke o skladnosti nameravane gradnje z določbami OPN in s tem tudi z okoljskimi predpisi.
Tožnik lahko v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja uveljavlja samo tiste svoje koristi, ki imajo podlago v predpisih, ki jih je treba uporabiti pri izdaji tega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje lastnika nepremičnine
Ker je zahtevek v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja opredeljen s projektno dokumentacijo (PGD)1, se mora soglasje (to je pravica graditi, pa čeprav zgolj začasna za čas gradnje) nanašati na konkretni PGD2, to je na PGD, po katerem bo potekala gradnja. Takšnega soglasja, ki bi se nanašalo na PGD, po katerem bo v obravnavanem primeru potekala gradnja, pa tožnik v postopku nesporno ni predložil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
Upravna organa obeh stopenj sta pravilno ugotovila, da je v času izvajanja rekonstrukcije objekta veljavni ZGO določal, da se z rekonstrukcijo lahko prične na podlagi gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 3. člena). Prav tako sta pravilno ugotovila, da je v času odločanja veljavni ZGO-1 določal, da se rekonstrukcija objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (3. člen). To pa pomeni, da je treba pritrditi organu, da je izpodbijano odločbo, s katero je odredil inšpekcijske ukrepe pri nelegalni gradnji na podlagi 152. člena ZGO-1, ta mogel izdati.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 214, 214/1, 254, 254/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - obrazložitev odločbe organa druge stopnje
Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora v območju za transport (T) izrecno dopušča (le) dejavnost gostinske storitve prehrane in točenja pijač (torej prehrambeni del gostinstva). V tem območju so sicer dovoljene storitve, ki predstavljajo turizem, vendar pa, kot že pojasnjeno, ta dejavnost za potrebe konkretnega Odloka ne pokriva tudi dejavnosti gostinstva, ker je odlok gostinstvo opredelil ločeno od ostalih dejavnosti, ki sicer sodijo v pojem turizma.
Toženka ni kršila tožničine pravice izjave, ker se ni izrekla o ostalih pritožbenih razlogih, ki se nanašajo na naklon strehe in nepopolnost projektne dokumentacije oziroma neizkazan pogoj iz 17. člena Odloka. Drugi odstavek 254. člena ZUP, po katerem se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe, namreč ne pomeni, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje vedno presoditi vse navedbe. Drugostopenjski organ mora presoditi vse tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev relevantne.
gradbeno dovoljenje - nadzorstvena pravica - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po drugem odstavku 274. člena ZUP je mogoča le, če gre za očitno kršitev materialnega prava.
Ugotovitev skladnosti gradnje s prostorskim aktom je bila sestavni del ugotovljenega dejanskega stanja pred izdajo gradbenega dovoljenja, katerega pravilnosti pa v postopku uporabe konkretnega izrednega pravnega sredstva ni dopustno ugotavljati.
V inšpekcijskem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je vanj mogoče poseči le na podlagi z zakonom predpisanih (izrednih) pravnih sredstev, ki jih ima za to pristojni organ (tudi drugostopenjski) možnost uporabiti tudi po uradni dolžnosti.
V obravnavanem primeru se izrečeni ukrep ustavitve gradnje ne nanaša le na del oziroma dele objekta, ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pri čemer ni obrazloženo, ali to zahteva narava oziroma način gradnje, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6.1, 56, 56/1, 74a, 74c. ZUP člen 147, 279.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - služnost poti - predhodno vprašanje - ničnost
Ker so dokazila o pravici graditi v 56. členu ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, to po presoji sodišča tudi pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 20, 24, 38.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
V isti vodilni mapi PGD, predloženi s strani tožnikov v predmetnem postopku je naveden različen podatek glede zazidane površine objekta C.
To pomeni, da ob upoštevanju podatka iz tabele 0.4, da zazidana površina znaša 580,03 m², že v tem delu projekt ni izdelan v skladu z določbami relevantnega OPN, saj glede na to, da gradbena parcela nesporno meri 1835 m², parkirne površine pa 803,37 m², faktor odprtih bivalnih površin ne dosega zahtevanih 30 %.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
Glede na to, da med strankama niti ni sporno, da za predmetne posege ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbena inšpektorica upravičeno izrekla inšpekcijski ukrep (sanacijo objekta) pri nelegalni gradnji. V času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe veljavni ZGO-1 namreč v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da se rekonstrukcija objekta, za kar je šlo v obravnavani zadevi, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek
Disciplinski postopek zoper člana IZS ni kazenski postopek, zato postopkovnih pravil disciplinskega postopka ne gre enačiti s pravili kazenskega postopka. Disciplinski postopek določa Disciplinski pravilnik, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUP, kolikor s pravilnikom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obravnavanem primeru spoštovala pravila tako določenega postopka in tožnici ni kršila pravic, tako kot zatrjuje v tožbi.
disciplinski ukrep zaps - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev
V disciplinskem postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik kriv, da je izvršil znake težje disciplinske kršitve, ker je kot odgovorni vodja projekta ter kot odgovorni projektant arhitekture izdelal PGD dokumentacijo, pri čemer je neresnično in zavajajoče tolmačil prostorske akte, saj ni upošteval določil višinskega gabarita (K)+P+1. Objekt, ki ga je projektiral tožnik, je po prepričljivih ugotovitvah prvo- in drugostopenjskega disciplinskega organa namreč dejansko etažnosti K+P+1+M.
izdaja gradbenega dovoljenja - občina kot stranka v postopku - stvarna legitimacija - udeleženec v postopku
Občina kot udeleženka v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 nima (z zakonom določene) stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v teh postopkih. Pri občini gre za sui generis udeleženca postopka za izdajo gradbenega dovoljenja brez z zakonom jasno določene vloge. To lahko pomeni le, da je vlogo občine treba omejiti, v povezavi z uporabo oziroma izvrševanjem prostorskih aktov v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, na opozarjanje na pravilno uporabo prostorskih aktov. Na tako vlogo občine kaže tudi nova zakonska ureditev, saj v zdaj veljavnem Gradbenem zakonu občina, na območju katere leži nameravana gradnja, ni več določena kot udeleženka postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo pa je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen in kot je bil tožniku tudi materialnopravno pravilno (in pravnomočno) izrečen.
Tožnikova pravica do lastninske pravice ni absolutna v smislu kot to meni tožnik (in sicer, da ima pravico graditi na svoji zemlji), temveč je način pridobivanja in uživanja lastnine (tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija) določen z zakonom.
tožnik z navedbami o uporabi prizidka za delo ni uspel izkazati, da bi izvršitev odrejenega ukrepa ogrozilo njegovo pravico do spoštovanja doma, tožbeno navedbo, da gre za del doma, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 2/1-12.1, 3a, 152. ZIN člen 7. ZUS-1 člen 52.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - neskladna gradnja - rok za izvršitev odločbe - tožbena novota
Uskladitev obravnavane gradnje s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem ni možna, ker ne gre za neskladje zgolj v določenih delih objekta, temveč je neskladen cel objekt. Organ je namreč ugotovil, da bi bila za uskladitev potrebna odstranitev celotnega objekta (od temeljev do strehe objekta) in (ponovna) gradnja objekta cca 10 m južneje od sedanje lokacije v dimenzijah, kot izhajajo iz gradbenega dovoljenja. Zato je pravilno zaključil, da gre za nelegalno gradnjo.
Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.