Ugovor, da ima del zidu uporabno dovoljenje po samem zakonu, bi morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper inšpekcijsko odločbo, tako kot tudi ugovor legitimacije, saj ta dva razloga ne predstavljata ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 12, 12/2, 12/2-2.2.2.2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - manj zahteven objekt - odmik od parcelne meje - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 230/2012, I U 1397/2017, idr.).
Tožnica ugovarja, da minimalni odmik 2,53 m ne ustreza pogojem iz 12. člena IPN, kar ne drži glede na določbo tega člena, po kateri je dopusten minimalni odmik 2,5 m, pod tam navedenimi pogoji seveda.
Organ se je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, s temi okoliščinami ukvarjal v zvezi s presojo, ali gre v tem primeru za rekonstrukcijo obstoječega svinjaka z dozidavo in nadzidavo ali pa novogradnjo po prej v celoti odstranjenem objektu. V zvezi s tem sodišče opozarja, da je tudi za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbenega dovoljenja, bodisi za novogradnjo, bodisi za rekonstrukcijo, ki bi dovoljeval gradnjo v izvedenih gabaritih, pa tožnik po povedanem ni pridobil.
izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).
S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - kulturnovarstveno soglasje
Toženka je ugotovila, da se nepremičnina nahaja v območju kulturne krajine in v območju urbanističnega spomenika (kar med strankama ni sporno) in mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Tožnik temu, da se nepremičnina nahaja na varovanih območjih, ne ugovarja in priznava, da soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine nima. Trdi, da je postopek (šele) v teku. Celo, če bi bil tožnikov objekt (ali katerikoli njegov del) enostaven, bi torej tožnik moral pridobiti ustrezno soglasje in to pred začetkom gradnje. Kot je pravilno štela toženka to, da je postopek v teku, na izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1 ne vpliva, kot je sodišče že obrazložilo, pa tudi ni razlog za tehtanje sorazmernosti ukrepa, ki ga za primere nedovoljene gradnje določa zakon.
Glede na zakonsko ureditev spremembe gradbenega dovoljenja, pomeni sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo. Tako novo odločbo je namreč mogoče izdati, če vplivi predlagane spremembe na lokacijske pogoje niso taki, da je zaradi njih treba izdati novo gradbeno dovoljenje. Če ti vplivi niso taki, da bi bilo treba izdati novo gradbeno dovoljenje, se lahko odločba omeji le na spremembe že obstoječega gradbenega dovoljenja. Po navedenem torej možnost spremembe gradbenega dovoljenja ne pomeni, da lahko investitor spreminja posamezen pogoj, element ali bistveno sestavino, določeno v gradbenem dovoljenju, neodvisno od vpliva te spremembe na druge pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.
Sprememba naklona strehe, predvidenega v gradbenem dovoljenju, pomeni spremembo lokacijskega pogoja.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu
Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
ZGO-1 člen 153. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izvršljivost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve). Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal.
Kot je navedel že organ, se z izrekom inšpekcijske odločbe odreja inšpekcijski ukrep, v tem primeru gre za ukrep v primeru ugotovitve neskladne gradnje. Kaj neskladna gradnja predstavlja, pa je del dejanskega stanja, na katerem inšpekcijska odločba temelji. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega predpisa in kršitev pravil postopka pa so razlogi, ki jih lahko stranka uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in kasneje s tožbo v upravnem sporu. Torej, če izrek odločbe nima vseh sestavin po ZUP, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki terja odpravo odločbe (že) v pritožbenem postopku, kot tudi (v nadaljevanju) v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 22, 22/2, 23. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj ugotovitev, da grajeno javno dobro ne služi več namenu zaradi posegov, ki onemogočajo rabo v skladu z njegovim namenom, ne da bi se ugotovili razlogi in pravni temelj za ta poseg v grajeno javno dobro, ki onemogoča njegovo uporabo, ne zadostuje za odločitev o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na podlagi določbe iz drugega odstavka 23. člena ZGO-1.
Zakonska fikcija iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 velja izključno za obrambno – zaščitne objekte in to pod pogojem, da se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
Tudi ob najširši interpretaciji 198. člena ZGO-1 ni mogoče šteti, da bi imel ta objekt uporabno dovoljenje, ki bi se nanašalo na karkoli drugega kot obrambno – zaščitne aktivnosti, saj se ta zakonska določba na morebitne druge aktivnosti sploh ne nanaša. Po drugi strani začetek „dvonamenske“ rabe objekta po 25. juniju 1991 najmanj v obsegu te rabe pomeni spremembo njegove namembnosti, tako da tudi nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 najmanj v tem obsegu ni izpolnjen.
Zakonske fikcije obstoja uporabnega dovoljenja iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 v nobenem primeru ni mogoče širiti na rabo objekta za športne prireditve.
ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Tožnika zmotno menita, da gre v tej zadevi za rekonstrukcijo, ker se po predvideni odstranitvi (večjega) dela objekta, ohranja del objekta, ki ga je mogoče definirati kot stavbo. To namreč za presojo pravne kvalifikacije obravnavanega posega ni bistveno. Odločilno pa je, da bo pretežni del objekta (vključno s temelji) v celoti odstranjen, na tem mestu pa bo skupaj s temelji zgrajen nov objekt.
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.
Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - dopolnilna odločba - izdaja dopolnilne odločbe - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Že iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da je organ z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 6. 2004 kršil materialni predpis in pravila postopka. To pa pomeni, da bi tožnica morala zoper izdano gradbeno dovoljenje uporabiti pravna sredstva, in sicer vložiti pritožbo ali kršitve uveljavljati z drugim dovoljenim pravnim sredstvom. Kršitev materialnega prava in kršitev pravil postopka namreč z dopolnilno odločbo ni mogoče odpravljati. Z dopolnilno odločbo organ odloči o vprašanjih, ki so bila predmet postopka, pa v izdani odločbi niso bila zajeta (prvi odstavek 220. člena ZUP); dopolnilno odločbo torej organ izda, če upravna zadeva ni bila rešena v celoti, glede vseh zahtevkov ali vseh vprašanj in ne da bi odpravljal nepravilnosti odločitve.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.
Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4. ZUP člen 133, 133/1, 260, 260/1, 260/1-9, 270, 270/1, 270/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - stanje v času odločanja upravnega organa - učinek razveljavitve - pravica graditi
Vrhovno sodišče opozarja, da mora organ ob razveljavitvi gradbenega dovoljenja o zahtevi (ponovno) odločiti. Izrecna zahteva po odločanju na dan izdaje prvotne odločbe pa je določena le v primeru obnove po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Nadalje tudi iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko pristojni organ v obnovljenem postopku zbere (tudi) " nove podatke". Če bi toženka dopolnilno gradbeno dovoljenje odpravila, bi ga lahko nadomestila le z odločitvijo, ki bi upoštevala stanje na dan izdaje prvotne odločbe, ker bi nova odločitev nadomeščala odpravljeno odločbo. Ker razveljavitev učinkuje ex nunc, pa je po presoji sodišča potrebno upoštevati trenutek, v katerem se ponovno odloča o zahtevi in tako ni mogoče upoštevati stanja na dan izdaje gradbenega dovoljenja, ampak zgolj stanje na dan odločanja o zahtevi za izdajo novega gradbenega dovoljenja. To pa je dan, ko je toženka izdala izpodbijano odločbo. Na ta dan je stranka z interesom, kot pravilno ugotavlja toženka, izkazala pravico graditi.