Zakonska fikcija iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 velja izključno za obrambno – zaščitne objekte in to pod pogojem, da se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.
Tudi ob najširši interpretaciji 198. člena ZGO-1 ni mogoče šteti, da bi imel ta objekt uporabno dovoljenje, ki bi se nanašalo na karkoli drugega kot obrambno – zaščitne aktivnosti, saj se ta zakonska določba na morebitne druge aktivnosti sploh ne nanaša. Po drugi strani začetek „dvonamenske“ rabe objekta po 25. juniju 1991 najmanj v obsegu te rabe pomeni spremembo njegove namembnosti, tako da tudi nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 najmanj v tem obsegu ni izpolnjen.
Zakonske fikcije obstoja uporabnega dovoljenja iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 v nobenem primeru ni mogoče širiti na rabo objekta za športne prireditve.
ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Tožnika zmotno menita, da gre v tej zadevi za rekonstrukcijo, ker se po predvideni odstranitvi (večjega) dela objekta, ohranja del objekta, ki ga je mogoče definirati kot stavbo. To namreč za presojo pravne kvalifikacije obravnavanega posega ni bistveno. Odločilno pa je, da bo pretežni del objekta (vključno s temelji) v celoti odstranjen, na tem mestu pa bo skupaj s temelji zgrajen nov objekt.
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.
Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - dopolnilna odločba - izdaja dopolnilne odločbe - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Že iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da je organ z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 6. 2004 kršil materialni predpis in pravila postopka. To pa pomeni, da bi tožnica morala zoper izdano gradbeno dovoljenje uporabiti pravna sredstva, in sicer vložiti pritožbo ali kršitve uveljavljati z drugim dovoljenim pravnim sredstvom. Kršitev materialnega prava in kršitev pravil postopka namreč z dopolnilno odločbo ni mogoče odpravljati. Z dopolnilno odločbo organ odloči o vprašanjih, ki so bila predmet postopka, pa v izdani odločbi niso bila zajeta (prvi odstavek 220. člena ZUP); dopolnilno odločbo torej organ izda, če upravna zadeva ni bila rešena v celoti, glede vseh zahtevkov ali vseh vprašanj in ne da bi odpravljal nepravilnosti odločitve.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.
Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4. ZUP člen 133, 133/1, 260, 260/1, 260/1-9, 270, 270/1, 270/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - stanje v času odločanja upravnega organa - učinek razveljavitve - pravica graditi
Vrhovno sodišče opozarja, da mora organ ob razveljavitvi gradbenega dovoljenja o zahtevi (ponovno) odločiti. Izrecna zahteva po odločanju na dan izdaje prvotne odločbe pa je določena le v primeru obnove po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Nadalje tudi iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko pristojni organ v obnovljenem postopku zbere (tudi) " nove podatke". Če bi toženka dopolnilno gradbeno dovoljenje odpravila, bi ga lahko nadomestila le z odločitvijo, ki bi upoštevala stanje na dan izdaje prvotne odločbe, ker bi nova odločitev nadomeščala odpravljeno odločbo. Ker razveljavitev učinkuje ex nunc, pa je po presoji sodišča potrebno upoštevati trenutek, v katerem se ponovno odloča o zahtevi in tako ni mogoče upoštevati stanja na dan izdaje gradbenega dovoljenja, ampak zgolj stanje na dan odločanja o zahtevi za izdajo novega gradbenega dovoljenja. To pa je dan, ko je toženka izdala izpodbijano odločbo. Na ta dan je stranka z interesom, kot pravilno ugotavlja toženka, izkazala pravico graditi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja - legalizacija objekta
To, da tožnica gradbenega dovoljenja ni pridobila, ni sporno. Šele v tožbi uveljavlja, da je bil prizidek končan leta 1985, toženka pa ni ugotavljala zakonitosti/nezakonitosti gradnje v času tedaj veljavnih predpisov. S tem tožeča stranka sicer formalno uveljavlja zmotno uporabo predpisa, vendar pa je potrebno upoštevati, da se predpisi vedno uporabljajo glede na ugotovljena dejstva. Da bi organ določena dejstva ugotavljal, pa jih mora stranka zatrjevati. Tožnica v upravnem postopku (in tudi v tožbi) ni postavila ustrezne trditvene podlage, zaradi katere bi toženka opravila presojo, ali je bila gradnja v letu 1984-1985 morda legalna.
V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskem ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Zato glede na 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča (sodna) presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa že iz tega razloga ni potrebna. Glede na to sodišče tudi ni presojalo, ali je prizidek v obravnavanem primeru dom oziroma del tožničinega doma.
Z izpodbijano odločbo je za objekt prepovedan promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, in tožnica iz tega razloga ne more kupiti nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... Četrti odstavek 158. člena ZGO-1 določa, da prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov. Sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... pa ni potrebna za izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve prizidka. Res je, da je s to prepovedjo poseženo v pravni položaj stranke z interesom JSS ..., saj svojega zemljišča ne more prodajati. Vendar slednja tega ne more uveljavljati v tem upravnem sporu z odgovorom na tožbo in predlaganim zaslišanjem inšpektorice
uporabno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - odločitev procesne narave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijana odločba, ki odpravlja sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center, in priznava zgoraj naštetim osebam lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, odločitev procesne narave. S to odločbo ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato ta odločba ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Z izpodbijano odločbo postopek odločanja pred pristojnim organom (na podlagi tožničine vloge) v času njene izdaje tudi (še) ni bil končan, zato ta tudi nima samostojnega varstva v upravnem sporu, kot izhaja iz zgoraj citiranega prvega odstavka 5. člena ZUS-1. Tožnica bi lahko v skladu z ZUS-1 ugovarjala priznani pravici stranskega udeleženca v pravnem sredstvu zoper končno odločitev organa, s katero je bil upravni postopek zanjo končan, to pa je bilo - kot izhaja iz tožbenih navedb - z izdajo uporabnega dovoljenja, zoper katerega pa (očitno) ni vložila tožbe.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1.1, 2/1-1.1.4, 2/1-9. ZEN člen 71, 71/2, 71/3. ZPNačrt člen 80.
komunalni prispevek - sprememba namembnosti - enostanovanjska stavba - mansarda - posamezni del stavbe - preureditev podstrešja v stanovanje
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo (glede na Uredbo o razvrščanju objektov), zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe iz drugega odstavka 71. člena ZEN), saj mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo (oziroma toženka ni navedla razlogov, da bi šlo za prostor, ki bi lahko pomenil posamezni del stavbe, torej ki bi se lahko samostojno pravno uredil, glede na tretji odstavek 71. člena ZEN). Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost. Sprememba uporabnosti podstrešja iz bivalnega v nebivalni (ali drugega prostora) v enostanovanjski stavbi ni relevantno dejstvo v smislu 80. člena ZPNačrt in ne vpliva na spremembo namembnosti objekta, ker se namen objekta, ki je enovit, ne spreminja
ZGO-1 člen 74a, 74c. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (2012) člen 74, 74/9, 74/9-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja čebelnjaka - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebinska opredelitev do pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja le povzetek sporne določbe, organ druge stopnje pa brez relevantnih dejstev, ki bi zapolnili njegovo trditev, navaja, da je gradnja čebelnjaka predvidena izven poselitvenega območja. Glede na navedeno se izpolnjevanje pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka ne da preizkusiti.
ZGO-1 člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Kadar se status javnega dobra ne odvzame, do spremembe ne pride in je nepremičnina dostopna za (upo)rabo enako kot prej, kar pomeni, da zaradi sklepa, kot je izpodbijani, v pravni interes morebitnih uporabnikov nepremičnine oziroma objekta kot javnega dobra ni poseženo. Pravni položaj iz tega naslova se zaradi izpodbijanega sklepa ne spreminja niti tožniku, ki si ukinitve statusa javnega dobra želi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.
Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
inženirska zbornica slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.
Objekta na neobstoječo komunalno opremo ni mogoče priključiti, ker ta komunalna oprema še ni zgrajena, niti ni načrtovana (ni sprejetega programa opremljanja) in se zato zemljišča smatrajo za komunalno neopremljena.
ZGO-1 izrecno ureja situacijo, kot je tožničina, in v takem primeru vsaj načeloma omogoča izdajo gradbenega dovoljenja tudi, če je komunalna oskrba zagotovljena „na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike“ oziroma „izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike“, in to celo v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni zgrajena.
Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izdaja potrdila
Tožnika tako kot v običajnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja tudi v obravnavanem postopku izdaje potrdila na podlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 ne moreta uveljavljati varstva vseh tistih pravic, katerih varstvo jima sicer mora biti zagotovljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, temveč samo tistih pravic, ki se nanašajo neposredno na pogoje za uporabo objekta, ki se sicer preizkušajo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 18.
pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - statična stabilnost objekta
Glede na spisno dokumentacijo je ugovor ogrožene statične stabilnosti stanovanjske hiše tožnica uveljavljala v teku celotnega postopka, in ga opirala na predložena mnenja strokovnjakov gradbene stroke. Obravnava navedenega ugovora sodi v okvir preizkusa, ki ga pristojni organ mora opraviti v okviru preveritve izpolnjenosti pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer pogoja skladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), konkretno s šesto alinejo sedmega odstavka, točka a) 13. člena OPN MOL ID, po kateri se obstoječi objekt lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih objektov.