V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskemu ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Sodna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa zato že iz tega razloga ni potrebna. Iz istega razloga tudi ni bilo treba ugotavljati, ali gre za odstranitev objekta, ki predstavlja tožnikov dom.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1., 3a, 144. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - podporni zid - gradnja kleti - pomožni kmetijski objekt - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Gradbeni inšpektor je na podlagi ugotovitev z ogleda gradnje predmetnega objekta in podpornih zidov ter zbranih drugih ustreznih podatkov ugotovil, da gre za gradnjo počitniškega objekta (in ne enostavni objekt - kmečko lopo oz. klet), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in zakonito odredil ukrepe iz 152. člena ZGO-1.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3, 73, 73/1. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (2013) člen 80.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik od parcelne meje - soglasje soseda
Soglasij, ki pomenijo privolitev h gradnji, kot je bila sosedom na podlagi PGD predstavljena v prejšnjem postopku, ni mogoče uporabiti ob spremenjenem PGD v sedanjem postopku, tudi če odmiki ostanejo enaki.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Za gradnjo objekta tlorisnih dimenzij 11,75 m x 4,4 m, ki je po pretežnem namenu opredeljen kot hlev in ne predstavlja enostavnega objekta, je potrebno pridobiti gradbeno dovljenje.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - inšpekcijski postopek - višina denarne kazni - napačna uporaba materialnega prava
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe (s sklepom o dovolitvi izvršbe se izvršba po uradni dolžnosti začne - 290. člen ZUP) z dne 30. 7. 2018, sta oprla na določbe ZGO-1, ki od uveljavitve GZ, od 1. 6. 2018, ne velja več. Posledično je napoved (opozorilo) uporabe denarne kazni, kolikor zavezanec ukrepa ne bo izvršil do določenega roka, v višini kot je določena v ZGO-1 za manj zahtevni objekt, oprl na napačno pravno podlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Ker tožnica kot inšpekcijska zavezanka ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe odstranila obravnavani objekt.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bencinski servis - stavba - pomanjkljiva obrazložitev - odstranitev nadstrešnice
Nejasno oziroma neobrazloženo je ostalo, zakaj je toženka objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo, torej gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje. Tudi za rekonstrukcijo objekta je namreč ZGO-1 predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše kot v primeru nelegalne gradnje.
Ugovor, da ima del zidu uporabno dovoljenje po samem zakonu, bi morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper inšpekcijsko odločbo, tako kot tudi ugovor legitimacije, saj ta dva razloga ne predstavljata ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 12, 12/2, 12/2-2.2.2.2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - manj zahteven objekt - odmik od parcelne meje - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 230/2012, I U 1397/2017, idr.).
Tožnica ugovarja, da minimalni odmik 2,53 m ne ustreza pogojem iz 12. člena IPN, kar ne drži glede na določbo tega člena, po kateri je dopusten minimalni odmik 2,5 m, pod tam navedenimi pogoji seveda.
Organ se je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, s temi okoliščinami ukvarjal v zvezi s presojo, ali gre v tem primeru za rekonstrukcijo obstoječega svinjaka z dozidavo in nadzidavo ali pa novogradnjo po prej v celoti odstranjenem objektu. V zvezi s tem sodišče opozarja, da je tudi za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbenega dovoljenja, bodisi za novogradnjo, bodisi za rekonstrukcijo, ki bi dovoljeval gradnjo v izvedenih gabaritih, pa tožnik po povedanem ni pridobil.
izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).
S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - kulturnovarstveno soglasje
Toženka je ugotovila, da se nepremičnina nahaja v območju kulturne krajine in v območju urbanističnega spomenika (kar med strankama ni sporno) in mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Tožnik temu, da se nepremičnina nahaja na varovanih območjih, ne ugovarja in priznava, da soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine nima. Trdi, da je postopek (šele) v teku. Celo, če bi bil tožnikov objekt (ali katerikoli njegov del) enostaven, bi torej tožnik moral pridobiti ustrezno soglasje in to pred začetkom gradnje. Kot je pravilno štela toženka to, da je postopek v teku, na izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1 ne vpliva, kot je sodišče že obrazložilo, pa tudi ni razlog za tehtanje sorazmernosti ukrepa, ki ga za primere nedovoljene gradnje določa zakon.
Glede na zakonsko ureditev spremembe gradbenega dovoljenja, pomeni sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo. Tako novo odločbo je namreč mogoče izdati, če vplivi predlagane spremembe na lokacijske pogoje niso taki, da je zaradi njih treba izdati novo gradbeno dovoljenje. Če ti vplivi niso taki, da bi bilo treba izdati novo gradbeno dovoljenje, se lahko odločba omeji le na spremembe že obstoječega gradbenega dovoljenja. Po navedenem torej možnost spremembe gradbenega dovoljenja ne pomeni, da lahko investitor spreminja posamezen pogoj, element ali bistveno sestavino, določeno v gradbenem dovoljenju, neodvisno od vpliva te spremembe na druge pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.
Sprememba naklona strehe, predvidenega v gradbenem dovoljenju, pomeni spremembo lokacijskega pogoja.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu
Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
ZGO-1 člen 153. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izvršljivost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve). Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal.
Kot je navedel že organ, se z izrekom inšpekcijske odločbe odreja inšpekcijski ukrep, v tem primeru gre za ukrep v primeru ugotovitve neskladne gradnje. Kaj neskladna gradnja predstavlja, pa je del dejanskega stanja, na katerem inšpekcijska odločba temelji. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega predpisa in kršitev pravil postopka pa so razlogi, ki jih lahko stranka uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in kasneje s tožbo v upravnem sporu. Torej, če izrek odločbe nima vseh sestavin po ZUP, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki terja odpravo odločbe (že) v pritožbenem postopku, kot tudi (v nadaljevanju) v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 22, 22/2, 23. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj ugotovitev, da grajeno javno dobro ne služi več namenu zaradi posegov, ki onemogočajo rabo v skladu z njegovim namenom, ne da bi se ugotovili razlogi in pravni temelj za ta poseg v grajeno javno dobro, ki onemogoča njegovo uporabo, ne zadostuje za odločitev o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na podlagi določbe iz drugega odstavka 23. člena ZGO-1.