inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nadstrešek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka svoje trditve, da je celoten objekt, torej tako osnovni objekt kot nastrešek, konstrukcijska celota, ni utemeljila, pa tudi dejansko stanje te okoliščine ni v celoti razjasnjeno.
Izpodbijani akt bi lahko posegel v položaj tožnikov, če bi bilo izvajanje v zemljiški knjigi vknjižene služnosti zaradi gradnje objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, onemogočeno ali oteženo glede na stanje pred izdajo odločbe, ki gradnjo dovoljuje. Tožnika nista zagovornika javne koristi in zato ne moreta posplošeno uveljavljati tistih ugovorov o nezakonitosti izpodbijanega akta, zaradi katerih ta akt, tudi če bi bil nezakonit, ne bi posegel v njun pravni položaj. Sodišče tako ugotavlja, da ne pojasnita, čemu naj bi ju morebiti dvakrat izdano upravno dovoljenje oviralo ali onemogočalo pri izvrševanju njune pravice, zato njunega tožbenega ugovora, da naj bi šlo za upravno stvar, o kateri je bilo že odločeno oziroma o kateri že teče postopek, ni posebej presojalo.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 12, 12/1, 12/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - pomožni kmetijski objekt
V tem primeru ne gre za enoetažen objekt in podporni zid presega dimenzije, ki so po predpisih določene za enostavne objekte, zato sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj, da bi si tožnica kot investitorka v tem primeru morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga nesporno nima.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti
Pri odločanju je treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, ki ni namenjen prebivanju, niti opravljanju dejavnosti, zatorej ne gre za stavbo. Pojem "objekt" zakon določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov, prostorski akt pa odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev objektov. Za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotraj mej parcele in nimajo vplivov na okolje.
ZUP člen 260, 263, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - neudeležba stranke v postopku
Vložitev predloga za obnovo postopka ni časovno neomejena, pač pa zakon določa dva zakonita in nepodaljšljiva (prekluzivna) roka: enomesečni subjektivni rok in objektivni rok treh let. Obnova se lahko izjemoma predlaga oziroma začne tudi po preteku treh let, vendar samo iz taksativno naštetih razlogov, med katere sodi izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se je na ta obnovitveni razlog dopustno sklicevati le, kakor je kaznivo dejanje ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo sodišča.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 58.
gradbeno dovoljenje - predhodni postopek - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje tožbe
Tožnik ni imel položaja stranke, kot tudi ne položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu z izrednimi pravnimi sredstvi doseči oziroma poskusiti doseči, da mu toženka prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ter nato zoper te odločitve (če bi bile v njegovo škodo) vložiti tožbo.
Tožnik izrecno izpostavlja, da mu položaj stranke v tem postopku gre zaradi njegovega položaja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Sodišče temu ne pritrjuje. Glede na predhodno izpeljan postopek po ZVO-1, ki se je zaključil z izdajo okoljevarstvenega soglasja, bi tožnik (kot nevladna organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju varstva okolja) lahko varoval javni interes v tem postopku, torej v (že izvedenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne more ga pa varovati sedaj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodenem po II. poglavju GZ in, ki je sedaj predmet tožbe v tem upravnem sporu.
Po določbi 58. člena GZ imajo v integralnem postopku nevladne organizacije ne glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ker pa - kot že povedano - izpodbijano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ, od 50. člena dalje), temveč po II. poglavju GZ (od 35. do 48. člena), tožniku položaja stranke na tej podlagi ni mogoče priznati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt
Tožnica je sicer pridobila soglasje, vendar za drugačno oziroma nižjo ograjo, medtem ko soglasja za gradnjo ograje, kot jo je izvedla, nima. Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da te ograje ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, za gradnjo katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 8, 13, 74c, 74c/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - bistvena kršitev določb postopka
Podpornega zidu, kadar je višinska razlika med zemljiščem 1,5 m, ni mogoče obravnavati kot nezahtevnega objekta.
Tožnika upravičeno ugovarjata, da od upravnih organov nista prejela ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja glede na konfiguracijo terena in višinske razlike pomeni nevarnost zanju oziroma njuno nepremičnino in da statično ni ustrezna, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikoma zagotavlja 22. člen Ustave.
inšpekcijski postopek - neskladna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - legalizacija - sprememba zakona
Ta postopek se je pričel pred pričetkom uporabe GZ, zato je bilo po prej navedeni določbi prvega odstavka 106. člena GZ v njem treba uporabiti določbe ZGO-1.
Razlika med inšpekcijskim ukrepi zaradi neskladne gradnje ni zgolj formalna, saj mora investitor po drugem odstavku 83. člena GZ za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v šestih mesecih od vročitve inšpekcijske odločbe in ne v enem, kot po drugem odstavku 153. člena ZGO-1, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba. To že samo po sebi zadostuje za ugoditev tožbi.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - v izrednih razmerah grajeni objekti - sanacija po požaru - namembnost objekta
Že sama namembnost objekta, hotelska stavba, na katero se nanaša tožničina zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, ne kaže, da gre za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki bi bil lahko deležen drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, in ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Na zakonitost izpodbijane inšpekcijske odločbe (o obveznosti odstranitve neskladne gradnje) ne vpliva okoliščina, da v času njene izdaje odločba, s katero je bila tožnici odrejena ustavitev neskladne gradnje – treh betonskih zidanih opornih zidov (z dne 25. 5. 2018), še ni bila pravnomočna. Pritožba zoper odločbo gradbenega inšpektorja ne zadrži njene izvršitve (tretji odstavek 146. člena ZGO-1); to pa pomeni, da inšpekcijska odločba pravno učinkuje z vročitvijo inšpekcijskemu zavezancu ter ne šele po njeni dokončnosti ali pravnomočnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostop do nepremičnine - služnost
Vpisana stvarna služnost ni na kakršnikoli način omejena, saj to iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja. To pa posledično pomeni, da je izkazan dostop do nameravane gradnje in s tem izpolnjen pogoj za pozitivno odločitev organa. Tožnik sicer ugovarja, da se organ na te podatke ne bi smel zanesti, kar pa ne drži, saj je ravno izpisek iz zemljiške knjige eno izmed tistih taksativno naštetih dokazil, s katerimi je pravico graditi možno sploh izkazati v tovrstnih postopkih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obrazložitev akta
Pri preizkusu izpolnjenosti pogoja iz 66. člena ZGO-1 se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej prestavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti ali ima projekt za izdajo gradbenega dovoljenja vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.
Sodna kontrola je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene izvedbe gradbenega projekta, če je obrazložena z razumnimi razlogi, saj bi šlo v tem primeru za strokovno presojo projekta.
ZGO-1 člen 152. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6, 6/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Legalnost gradnje je treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja upravnega organa ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov. Sodišče pritrjuje zaključku upravnih organov, da gre za enovit objekt, ki predstavlja konstrukcijsko in funkcionalno celoto. Kot navaja že organ, so namreč elementi tega objekta (to so: lesen nadstrešek, dva montažna zabojnika, armiranobetonska talna plošča in zunanje lesene stopnice) statično tako povezani, da gre za celosten – enoten objekt, saj sta zabojnika uporabljena kot konstrukcijski element te celote. Tak objekt ne izpolnjuje pogojev za enostaven objekt.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zavezanec za plačilo - inšpekcijski zavezanec - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Organ je vezan na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča), kot je ugotovljeno v inšpekcijski odločbi (peti odstavek 157.člena ZGO-1). Zavezanci za plačilo nadomestila, kot so našteti v prvem odstavku 157.člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1.
Oseba, ki so ji bili zaradi nelegalne gradnje izrečeni inšpekcijski ukrep, je v tem statusu tudi naslovnica denarne sankcije v obliki nadomestila kot odmene zanezakonito rabo prostora.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnikov predlog za obnovo postopka je bil vložen po preteku roka treh let od dokončnosti gradbenega dovoljenja, zato je prvostopenjski organ postopal skladno z določbami ZUP, ko je predlog z izpodbijanim sklepom zavrgel.
V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.
GZ člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - ograja - prostorski akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi sedmega odstavka 30. člena GZ zgolj ugotovila, da nameravana gradnja po OPN ni dopustna, zato je izdala negativno mnenje. Po presoji sodišča pa to mnenje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - možnost udeležbe v upravnem postopku - solastnina - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Solastnina stranke z interesom na nepremičnini, na kateri so s spornim gradbenim dovoljenjem predvideni posegi, zadostuje za presojo, da je toženka pravilno ugotovila, da so dejstva, ki opravičujejo obnovo postopka, izkazana (vsaj) na ravni verjetnosti.
Širitev presoje pravočasnosti predloga za obnovo postopka na čas obstoja dejstev oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi lahko stranka sklepala na izdano sporno gradbeno dovoljenje, v ZUP nima podlage. Pomemben je čas oziroma trenutek, ko je stranka dejansko izvedela za odločbo, glede katere predlaga obnovo postopka.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (2013) člen 47, 71.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Razlaga, ki jo ponuja tožnica, namreč da naj bi določba 71. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič določala zgolj pogoje za širjenje kmetij na vinogradniška območja, sicer pa naj bi bila dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določbami 1.2 prvega odstavka 66. člena Odloka, glede na povedano nima podlage v Odloku. Bila pa bi tudi nelogična, saj bi za nosilce kmetijskih gospodarstev s stavbnimi zemljišči na območju vinogradniških območjih (enot urejanja prostora VIN), ki so skladno s prvim odstavkom 71. člena primerna za vinogradništvo in sadjarstvo (torej kmetijsko dejavnost), določala strožje pogoje za gradnjo kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, kot za subjekte, ki nimajo takega statusa.