ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/4. Odlok o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (2008) člen 37.
soglasje h gradnji - ograja - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas
Med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 40 cm od roba asfalta ... ceste, s čimer je poseženo v varovalni pas občinske ceste. Tožnica ne oporeka niti zaključku organov obeh stopenj, da je s tem poseženo tudi v možnost namestitve prometne signalizacije in prometne opreme ter da zaradi postavitve ograje na cestišče tudi ni prostora za odlaganje snega ob rob vozišča na način, da so ovirani pešci in promet z vozili ter da je s postavitvijo ograje dodatno zmanjšana preglednost pri izvozu iz privatne parcele na cesto, s čimer je ogrožena tudi varnost udeležencev v cestnem prometu ter da so s postavitvijo ograje prizadeti tudi interesi širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa na ... cesti. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ izdajo soglasja tožnici za poseg (postavitev ograje) v varovalnem pasu občinske ceste utemeljeno zavrnil.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (1999) člen 19, 19-10.. ZKZ člen 4, 4/1.
gradbeno dovoljenje - oglasni objekt - skladnost s prostorskim aktom - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če prostorski akt na videz dovoljuje določeno vrsto posegov v prostor brez izrecnih omejitev, je treba pri njegovi uporabi oziroma razlagi upoštevati morebitne omejitve, ki izvirajo neposredno iz zakona, saj bi drugačna razlaga pomenila nezakonitost prostorskega akta.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo
Tožnika, ki je lastnik ter tudi investitor nelegalnih objektov, je upravna enota, upoštevaje določbo prvega odstavka 157. člena ZVO-1, pravilno štela za zavezanca za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZGO-1 člen 3, 3/1. GZ člen 5, 125.
gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - tožba v upravnem sporu - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
Sedaj veljaven GZ ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje. Izdano gradbeno dovoljenje tako sedaj ni več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Investitor torej za odstranitev objektov spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pravnega položaja tožeče stranke. To pa hkrati pomeni, da tožeča stranka za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega upravnega spora, očitno ne bi privedla do spremembe njenega pravnega položaja.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
Glede na nesporna dejstva, da je tožnica, ki je bila pritegnjena v postopek kot stranska udeleženka v obnovljenem postopku, podala določene dokazne predloge, do katerih se upravna organa nista opredelila, dokazi pa tudi niso bili izvedeni, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta.
V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskega ukrepa, ki ga inšpektor izreče, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) neprimernosti opozorila kot ukrepa napravil že zakonodajalec, ko je za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato neuporaba 7. in 33. člena ZIN v obravnavanem primeru, kot ugovarjata tožnika, ne pomeni kršitve materialnega prava in načela sorazmernosti.
Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.
Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.
Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec
Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
Glede skladnosti gradnje s predpisi je treba zaradi koristi zavezanca presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali od gradnje do izreka izpodbijanega ukrepa, zato sta se organa pravilno opirala na predpise, kot sta jih navedla in pojasnila v svojih odločbah, ker so po povedanem vsi pravno relevantni za odločitev v tej zadevi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4, 101, 101/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se (15-dnevni) rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na to okoliščino.
ZUP člen 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 62/3.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes
Samo dejstvo, da je tožnik imetnik služnostne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje GD, ne pomeni, da je s tem njegov pravni interes izkazan in da je zato njegova udeležba v postopku obvezna.
Posameznik, ki želi vstopiti v določen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, mora konkretno neposredno pravno korist za vstop v postopek izkazati.
GZ člen 29, 35, 35/2, 35/2-3, 35/5, 35/6, 43, 43/1, 43/1-1, 45. ZUP člen 133. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - popolna vloga - sprememba zahtevka
Sprememba zahtevka, ki jo omogoča 133. člen ZUP, učinkuje od postavitve spremenjenega zahtevka, zato se tožnik ne more sklicevati, da bi moral organ šteti, da je bila vloga z dne 15. 6. 2018 popolna, ker s spremembo zahtevka oziroma mnenjem Elektra z dne 20. 9. 2018 izkazovanje pravice graditi na parcelah 1751/20 in 1754 k.o. ... (ki sta bili predmet poziva na dopolnitev) ni več potrebno iz razloga, ker se tam gradnja elektro priključka ne bo izvajala.
V obravnavani zadevi sodišče rok iz šestega odstavka 35. člena ZUP šteje za instrukcijski, za kršitev instrukcijskih rokov pa ni predvidenih posledic, ki bi imele vpliv na vsebinsko obravnavo zadeve.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostaven objekt - odmik objekta od parcelne meje - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Trditve prvostopenjskega organa, da je obravnavani količek objekt, ki se uvršča med enostavne objekte in da je njegova gradnja v nasprotju z Odlokom, ker količek, ki je del dvoriščne ograje, ni postavljen najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, so pavšalne, neobrazložene in splošne do te mere, da ne ustrezajo standardu obrazloženosti odločbe po 214. členu ZUP, saj organ za te svoje navedbe ni navedel nobenih argumentov in svoje presoje o tem tudi ni z ničemer konkretiziral. Razlogov o odločilnih dejstvih tudi drugostopenjski organ ni ustrezno dopolnil in ni odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Zakon ne zahteva, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek štetja subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja. V roku enega meseca je morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo - jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter ga tudi vloži. Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je trditveno in dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na njegovi strani.
Tožnica pravočasnosti predloga za obnovo ni dokazala, saj niti ni postavila izrecne trditve, kdaj je izvedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano in ni predlagala dokazov, s katerimi bi to dokazala, ampak je navajala in dokazovala le, kdaj je bila seznanjena z njegovo vsebino.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostopna pot - javna cesta na zasebnem zemljišču - protipravnost - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
Obseg gradnje, z njim pa tudi vsi možni posegi v pravice tožnikov, je opredeljen v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožnikoma vročeno, že s tem pa jima je bila zagotovljena možnost, da določno navedeta, v katero pravno korist jima posega izpodbijana odločba, kako in s čim.
Drugostopenjski organ v zvezi z dostopno potjo v obrazložitvi svoje odločbe pojasni, da gre za zasebna zemljišča, ki jih je občina sicer določila kot del javne poti, vendar pa to po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS še ne pomeni, da gre tudi za prometno površino splošnega pomena za cestni promet. Drugostopenjski organ zato meni, da gre za zasebno zemljišče, na katerem je investitor pridobil ustrezno služnost, ki je tudi vpisana v zemljiško knjigo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev gradnje - izvršilni postopek - odlog izvršbe - dokaz z zaslišanjem strank - nedovoljene tožbene novote - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, ki ga organ ni izvedel, je poleg tega podrejeni dokaz, ki se lahko uporablja le skupaj z drugimi dokazi (188. člen ZUP), in tožnica, ki še nadaljnjih dokazov ni predlagala, tako tudi z dokazom z izjavo stranke ne bi mogla izkazati drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno, saj navedeni dokaz ne more biti edini za dokazovanje kakšnega dejstva.
Navedb tožnice, ki se nanašajo na razlog za odlog izvršbe iz tretje alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ker jih ni podala že v pritožbi, sodišče kot nedopustnih vsebinsko ne obravnava.