inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti - velikost objekta
Ugotovitev, da gre v obravnavnem primeru za gradnjo, za katero bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil, se opira na ugotovljene dimenzije nadstrešnice, ki jim tožnik ne oporeka. Glede na te dimenzije objekt po določbah podzakonskih predpisov o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ni enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
ZGO-1 člen 49b, 49b/3, 66, 66/3. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 23, 23/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - soglasje h gradnji
Eno izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi, predstavlja ravnanje soglasodajalca, ki o soglasju, h kateremu je bil pozvan, sploh ni odločil, kar kot rečeno pomeni, da je odločanje po vsebini zavrnil.
Organ bi po presoji sodišča tožnikoma glede na takšno procesno situacijo rok za pridobitev zahtevanega soglasja moral podaljšati, primarno pa pojasniti, zakaj v tem primeru šteje, da je zahtevano soglasje sploh potrebno ter po tem, če bi ugotovil, da je soglasje potrebno, to zahtevati z jasno opredelitvijo, na kaj se mora soglasje nanašati ter s tem v zvezi tudi navesti relevantno pravno podlago oziroma bi moral v skladu z načelom prvega odstavka 7. člena ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, potrebno soglasje z jasno opredelitvijo, na kaj se mora to nanašati, sam zahtevati od pristojnega soglasodajalca.
Ni spora o tem, da obe gradbeni dovoljenji, skladno z njunim izrekom, izgubita svojo veljavnost v enem letu, kolikor se v tem času ne prične z izvajanjem gradbenih del. Pri ugotavljanju začetka del je mogoče upoštevati le dela, ki so bila začeta v skladu s takrat veljavnimi relevantnimi predpisi.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 66, 66/1, 66/1-3. ZCes-1 člen 97, 97/2.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - gradbeno dovoljenje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - neskladnost projekta s prostorskim aktom
Pravni interes kot procesna predpostavka mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Pri presoji, ali je pravni interes (še) podan, se zato upoštevajo vse spremembe tožnikovega pravnega položaja, ki privedejo do situacije, v kateri tožnik za postopek nima več interesa, ne glede na to, kdaj so se te spremembe zgodile. Tožnici je bilo gradbeno dovoljenje izdano in je pravnomočno, kar pomeni, da je cilj, ki ga je zasledovala z vlogo za izdajo soglasij (soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste in soglasja za priključitev na občinsko cesto), dosegla in da si tudi v primeru morebitnega uspeha s tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja, ki ga je dosegla z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne bi mogla izboljšati.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - izjeme - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka na zahtevo stranke
Za vložitev predloga za obnovo postopka oziroma za začetek postopka obnove postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let. Sodišče ugotavlja, da sta tožnika predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, torej da ju tožena stranka ni pritegnila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca, vložila po izteku objektivnega roka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP. Gradbeno dovoljenje je namreč postalo pravnomočno dne 5. 3. 2015, tožnika pa sta predlog za obnovo postopka iz tega razloga vložila šele dne 18. 6. 2018, torej več kot tri mesece po izteku objektivnega roka za vložitev takega predloga. Ker gre za objektivni rok, ki ni podaljšljiv, tožnika pravočasnosti svojega predloga tudi ne moreta utemeljevati z določbo 47. člena GZ. Izjeme, ko je mogoče predlog za obnovo postopka vložiti po poteku triletnega objektivnega roka, so namreč taksativno določene v petem odstavku 263. člena ZUP, med temi pa ni določbe GZ, na katero se sklicujeta tožnika.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - ni enostavni objekt - kulturnovarstveno soglasje - zavarovalno območje - naravna vrednota
Podlago za presojo ali je obravnavani objekt mogoče uvrstiti med enostavne objekte predstavlja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekti se lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostopna pot - ugovori stranskega udeleženca - soglasje občine
Iz 43. člena GZ izhaja, da se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. In ker je organ (med drugim tudi) ugotovil, da so k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena vsa zahtevana (pozitivna) mnenja, med drugim mnenje Občine Bled, k skladnosti projektne dokumentacije za nameravano gradnjo na območju Občine Bled glede: skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe, ki že na prvi pogled ni nejasno, neusklajeno oziroma brez ustrezne pravne podlage, sodišče pritrjuje zaključku organa, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena GZ izpolnjen.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za izdajo kulturnovarstvenega soglasja že zato, ker postavitev panojev za oglaševanje, kakršne načrtuje tožnica, ni skladna s prostorskim aktom, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-3, 66/1-6. ZCes-1 člen 3, 3/2, 3/3, 3/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - služnost - ničnost pogodbe
Na javnih cestah v drugih primerih pridobitev stvarnih pravic, torej tudi stvarne služnosti, ni mogoča. Iz povedanega sledi, da je Pogodba o služnostni pravici nična (na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti) in zato ne more predstavljati podlage za odločitev v tej zadevi in je torej gradnja na parc. št. 534/39 k.o. ... nezakonita.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - obrazloženost odločbe
Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
Po presoji sodišča pritožbeni organ ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L. med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L. nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na Ješetovi ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določbe drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared jasno izhaja, da so v območju nove zazidave dopustna odstopanja od v OPPN Šared določenih mej novih gradbenih parcel le pod tam navedenimi pogoji, in sicer kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin, ob tem da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne. Da bi bili ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, upravna organa obeh stopenj v obrazložitvi izpodbijane in pritožbene odločbe nista ugotavljala, kljub takšnemu izrecnemu ugovoru tožnikov ves čas postopka.
ZUP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4. ZPP člen 95, 95/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila
V smislu drugega odstavka 59. člena ZUP je posebno pooblastilo za vložitev izrednih pravnih sredstev pooblastilo, ki je dano po zaključku upravnega postopka in gre torej za "drugo" pooblastilo, pri čemer pa mora biti seveda vsebina tega pooblastila taka, da zajema oziroma ne izključuje upravičenja odvetnika, da v imenu in za račun stranke vloži konkretno izredno pravno sredstvo. Pri tem pa po presoji sodišča ni treba, da je tako izredno pravno sredstvo v pooblastilu "izrecno navedeno", kajti zakon to zahteva le za pooblastilo dano osebi, ki ni odvetnik.
Pri tem pa v praksi tudi glede določbe drugega odstavka 95. člena ZPP, čeprav je praksa sodišča različna, vendarle prevladuje razlaga, da določba vložniku izrednih pravnih sredstev nalaga le predložitev novega pooblastila. Zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP. Potem, ko je postopek pravnomočno končan, za vsa procesna dejanja, ki jih še lahko opravi, odvetnik novo pooblastilo potrebuje samo za vložitev izrednih pravnih sredstev. Novo pooblastilo je potemtakem hkrati tudi posebno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
uporabno dovoljenje - status stranke v postopku - procesni sklep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica zahteva, da se po nadzorstveni pravici razveljavi odločba, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor nekaterim stanovalcem objekta ..., Ljubljana priznalo status stranskih udeležencev v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za objekt, ki ga je zgradila tožnica. Ta odločitev je bila zgolj odločitev procesne narave v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, s katero ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in z njo postopek odločanja v času njene izdaje tudi (še) ni bil končan. Zato ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 in v posledici tega ne uživa pravnega varstva pred naslovnim sodiščem.
Ker odločba, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor uvodoma navedenim osebam priznalo status stranke ni upravni akt, pa tudi ni mogoče priznati narave upravnega akta izpodbijanemu sklepu o zavrženju predloga, da se ta odločitev po nadzorstveni pravici razveljavi.
GZ člen 50, 52, 107. ZIUZEOP člen 100d, 100d/1. ZUP člen 209, 209/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vplivi na okolje - stranka v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sta v en postopek združena postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje (to je postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz ZVO-1); v integralnem postopku se izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja (prvi odstavek 50. člena GZ). GZ pa je v ZGO-1 urejena soglasja (tudi okoljevarstveno soglasje) prekvalificiral v mnenja.
Mnenje, pridobljeno za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne glede na določbe drugih predpisov, ni upravni akt. Pristojni upravni organ to mnenje obravnava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem ga je možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi zoper gradbeno dovoljenje.
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. ZUS-1 takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku 36. člena. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena ZUS-1 pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sklep o prekinitvi upravnega postopka je procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Njegov edini pravni učinek je v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine (v konkretnem primeru do nastopa pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja) upravni postopek ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje.
Glede na določbe ZUP (153. člen) pritožba zoper sklep, s katerim se prekine upravni postopek, ne zadrži izvršitve sklepa; kot že rečeno, v času prekinitve upravni postopek ne teče, v tem času se ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje (v času prekinitve tako tudi ne teče rok za izdajo odločbe iz 222. člena ZUP in ne rok za odločitev o pritožbi iz 256. člena ZUP). Zato tožnica ob vložitvi predmetne tožbe zaradi molka zanjo ni izkazovala pravnega interesa. V času prekinitve postopka namreč upravni organ ne more in ne sme odločiti o stvari, ki je predmet prekinjenega postopka.
V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pa pomeni, da mora predložiti konkretno izvedensko mnenje oziroma študijo v upravnem postopku. V tem primeru je treba namreč upoštevati jezikovno razlago 65. člena ZGO-1, ki je jasna zakonska določba, da morajo biti trditve strank, ki gradnji nasprotujejo, podkrepljene z listinskimi dokazi, ki jih morajo predložiti stranke same. Postavitev posebnega izvedenca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja tako ni predvidena.
ZAID člen 7, 8, 56, 56/1, 58, 58/3, 67. URS člen 49, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - ustavna pravica do svobode dela - načelo zakonitosti - ustavnost zakonske ureditve
Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1, in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke ter izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela.
ZGO-1 člen 65, 66, 66/1. ZUP člen 35, 37, 37/1, 38, 38/2.
gradbeno dovoljenje - parkirišče - izločitev uradne osebe
Izločitveni razlog obstaja le ob določenem izkazanem, navzven zaznavnem ravnanju uradne osebe oziroma načelnika do stranke ali stranskega udeleženca ali do upravne stvari, ki poteka, mora pa biti takšno, da poraja dvom v nepristranost oziroma objektivnost. Sama reklama investitorja v prostorih, kjer deluje prvostopenjski upravni organ, ob izostanku ostalih okoliščin, ki bi utemeljevale dvom v nepristranost načelnice prvostopenjskega upravnega organa, narekuje odločitev, da se zahteva za izločitev slednje zavrne.
Višinska členitev objekta v OPPN-ju ni posebej omenjena, zato različna višina objekta, ob upoštevanju dejstva, da objekt dovoljenega višinskega gabarita ne presega, ne prestavlja neskladnosti s prostorskim aktom. Če ta možnost (da objekt nima povsod enake višine) ni izrecno omenjena v prostorskem aktu, to po presoji sodišča še ne pomeni, da gradnja takega objekta ni dovoljena, dokler je objekt znotraj vseh predpisanih parametrov. Drugačen bi bil položaj v primeru, ko bi objekt v enem delu presegal dovoljen višinski gabarit.
Parcela, ki je nedvomno navedena v besedilnem delu sodne poravnave in za katero veljajo navedene omejitve gradnje, je le parcela C. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba omejitev višine in odmike, dogovorjene s sodno poravnavo, upoštevati tudi za parc. št. D, češ da je logično, da so relevantne le izmere, ne pa tudi, za katero parcelo gre. Po presoji sodišča bi šlo pri takem tolmačenju za nedovoljeno raztezanje obremenitve na zemljišče, ki ni bilo predmet dogovora. Sklicevanje na grafični del sodne poravnave sodišče ocenjuje kot neprimeren dokaz za dokazovanje, kaj naj bi sodna poravnava dejansko zajemala, saj je stvarna služnost omejitve gradnje, ki izhaja iz besedilnega dela sodne poravnave, vknjižena v zemljiški knjigi le pri parc. št. C.