ZGO-1 člen 156, 156/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
inšpekcijski postopek - posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje zahteve stranke
Inšpekcijski postopek, v katerem se izrekajo inšpekcijski ukrepi, je postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti zaradi varstva javne koristi. Tožnika zato nimata pravice zahtevati začetka postopka, v katerem bi se jima izdala inšpekcijska odločba z izrečenim ukrepom po 156. členu ZGO-1.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka zaključila, da predstavlja sporna gradnja gradnjo novega objekta, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - izdaja soglasja za cestni priključek
Upravni organ, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, v postopku le preveri, ali so k PGD priložena vsa s predpisi zahtevana soglasja. Soglasja namreč po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skaldu s predpisi iz njegove pristojnosti. To pa pomeni, da upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja.
GZ člen 30, 30/1, 30/2, 30/8, 40. ZVKD-1 člen 28, 29, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V zadevi ni sporno, da se predmetni kulturnovarstveni pogoji določajo zaradi gradnje, tj. hidravlične izboljšave kanalizacijskega omrežja in ureditve odprtih javnih površin. V skladu s petim odstavkom 29. člena ZVKD-1 lahko prvostopenjski upravni organ s kulturnovarstvenimi pogoji kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja določi obveznost oprave predhodnih raziskav, kar je tudi predmet v obravnavanem primeru. V skladu z osmim odstavkom 30. člena GZ pa projektni in drugi pogoji niso upravni akti.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost s prostorskim aktom - pomožni kmetijski objekt
Nesporno je, da tožnik za gradnjo, ki je predmet izpodbijane odločbe, nima gradbenega dovoljenja. To pa pomeni, da bi smel na svoji nepremičnini graditi zgolj enostavne objekte, ki bi morali biti postavljeni v skladu s prostorskim aktom.
Sodišče na podlagi vpogleda v fotografije, ki so del sodnega in upravnega spisa, ugotavlja, da je objekt že navzven videti kot enovita celota. Zato po presoji sodišča ne gre za več samostojnih enostavnih objektov. Gre za enovit objekt, ki presega maksimalno velikost, ki je za enostaven objekt določena v Uredbi in je toženka pravilno štela, da je gradnja nelegalna.
meteorne vode - emisije - izdaja gradbenega dovoljenja - udeležba v postopku - stranski udeleženec
S svojo obrazložitvijo, ko je navedel, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na tožničino zemljišče, na to parcelo (...) pa meteorne vode iz zemljišča nameravane gradnje (...), je organ tožnici pripoznal, da je izkazala, da bi imela nameravana gradnja lahko vpliv na njeno nepremičnino v okviru emisij. Po citirani določbi 36. člena GZ pa se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij. Med emisije sodijo tudi meteorne vode.
Tožnica ni priglasila svoje udeležbe v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljena. S tem je opustila postopkovne možnosti, ki jih ima po ZUP, in zato izgubila pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, zato se sodišče posledično ni opredeljevalo do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede neugodnih vplivov gradnje na nepremičnine tožnice.
ZGO-1 člen 152, 156a. ZUP člen 9, 289, 289/1, 290. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Organa sta navedla ključen trenutek oziroma datum, tj. izpolnitveni rok, ki je bil inšpekcijskim zavezancem določen za odstranitev predmetne nelegalne gradnje in vzpostavitev legalnega stanja (1. 6. 2014), ter dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe, to pa omogoča preizkus pravilnosti ugotovljenega datuma izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Tožniki tako ugotovljenemu datumu izvršljivosti konkretizirano niti ne oporekajo in ne navedejo datuma, ko naj bi po njihovem mnenju nastopila izvršljivost navedene inšpekcijske odločbe. Zato s tožbenimi navedbami, da se ugotovitve izvršljivosti inšpekcijske odločbe ne da preizkusiti, ne morejo uspeti.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta. Poseg v pravico do spoštovanja doma zato pomeni prisilna izvršitev odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1 v izvršilnem postopku, v katerem pristojni organ proti volji inšpekcijskega zavezanca odstrani objekt, ki inšpekcijskemu zavezancu pomeni dom. Je pa inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma na podlagi 156.a člena ZGO-1. S tem je Ustavno sodišče sledilo zakonodajalcu, ki je v obrazložitvi predloga zakona o dopolnitvi ZGO-1E pojasnil, da je s tem, ko je uvedel možnost odloga izvršbe za stanovanjske objekte, ki so zavezančev dom, predvidel, da se bo v tem postopku tehtalo med upravičenostjo posegov v lastninsko pravico in javnim interesom za odstranitev objektov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev nadaljnje gradnje - napačna uporaba materialnega prava
V primeru del, ki so bila začeta v času veljavnosti ZGO-1 in za začetek katerih v skladu s tem predpisom ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, tudi v zvezi z dokončanjem teh del upoštevati določila ZGO-1.
Z odpravo inšpekcijske odločbe, št. 06122-3377/2018-6 z dne 16. 10. 2018, je odpadla podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa, že to pa narekuje ugotovitev, da je bilo v postopku za izdajo tega sklepa kršeno materialno pravo.
Ker morajo biti za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po določbi 117. člena GZ izpolnjeni vsi pogoji (gre za taksativno naštete pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni), je že zaradi nevpisane stavbe v kataster stavb glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov.
Drugostopni organ je zavzel stališče, da za prizidek ni možno izdati dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tej podlagi (tj. po 117. členu GZ). Sodišče tožnikoma v tem delu pritrjuje.
Iz 117. člena GZ jasno izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično, da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
Organ je pravilno odločil, da leseni objekt, ki je stal na parc. št. 2289/12, k.o. ..., in za katerega je bila dana zahteva po 117. členu GZ, ne obstaja več, saj je bil porušen (in nato na novo postavljen). Pri tem ni pomembno, da je bil postavljen na istih temeljih, istih tlorisnih dimenzij, da je enakega izgleda in zgrajen iz večine materiala prejšnjega, starega objekta, saj zakon kot pogoj določa ''da objekt obstaja od 1. 1. 1998 dalje'' (in do izdaje oziroma v času izdaje odločbe), kar ni mogoče reči v tem primeru.
Sodišče se s tožnico strinja, da ji inšpektor z odločbo z dne 4. 6. 1997 ukrepa odstranitve objekta ni izrekel. Iz odločbe tudi ne izhaja, da bi izrekel ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje. Iz odločbe jasno izhaja, da je bila izrečena sanacija zgrajenega (rekonstruiranega) objekta in pridobitev lokacijskega dovoljenja za sanacijo objekta. Glede na to ni mogoče zaključevati, kot drugostopenjski organ, da je izrek odločbe nedoločen, saj je izrečeni ukrep, glede na zakonsko predvidene ukrepe, (jasno) določen.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka - vstop v postopek - stranski intervenient - singularni pravni naslednik
Drugotožnik in tretjetožnica, ki sta vstopila v pravni položaj prejšnjih solastnikov dne 15. 6. 2018, bi glede na stanje postopka (četrti odstavek 142. člena ZUP določa, da mora oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu), morala sodelovati na ustni obravnavi dne 19. 6. 2018 oziroma bi se ju moralo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZGO-1 seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se lahko v skladu z 9. členom ZUP o njej izjavila. Glede na že prej navedeno obveznost organa, ki izhaja iz 44. člena ZUP, kot drugega odstavka 50. člena ZUP, da bi po prenosu lastninske pravice moral drugotožnika in tretjetožnico pozvati, da vstopita v položaj prejšnjih lastnikov in ju seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se o njej lahko izjavila, preden bi izdal izpodbijano odločbo, sodišče ne soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da jima je bilo z vročitvijo gradbenega dovoljenja omogočeno, da se seznanita s potekom postopka, kolikor pa bi ocenila za potrebno, bi pa lahko vpogledala tudi v celotno dokumentacijo. Upravno sodišče se je že v več svojih sodbah postavilo na stališče, da vpogleda v spis ni mogoče enačiti z načelom zaslišanja, ki mora biti spoštovano v upravnih postopkih (npr. sodba Upravnega sodišča I U 630/2013). Posledično z vložitvijo pritožbe drugotožniku in tretjetožnici ni bilo omogočeno učinkovito varstvo njunih pravic oziroma pravnih koristi in jima tudi ne bi bilo, čeprav bi, kot ju je sodišče pozivalo, pred razpisom glavne obravnave vpogledala v projektno dokumentacijo, ki je v upravnem spisu, torej tekom postopka upravnega spora kot je prepričljivo, zaslišan kot stranka, izpovedal drugotožnik in sodišče z njim soglaša.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje - nejasna vloga - uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Organ je odločal na podlagi nejasne tožnikove vloge, saj je bila – v pogledu, ali uveljavlja uporabo pravilnika, veljavnega v času izdaje uporabnega dovoljenja (to je Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacij in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov 2018), ali pravilnika, veljavnega v času gradnje (to je Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji 2004) - nejasna že njegova zahteva, nato pa tudi vloga z dne 30. 10. 2018. V nobeni od navedenih vlog namreč tožnik ni navajal pravilnega naslova pravilnika oziroma se naslov ni skladal s pripisom, ki ga je dodal naslovu pravilnika. Pravilen naslov Pravilnika 2004 je namreč Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, pravilen naslov Pravilnika 2018 pa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Opisano nejasnost bi organ pred odločanjem moral odpraviti. Ker je ni, je kršil pravila postopka.
Ker je eden od investitorjev pokojni in ker dediči po pokojnem soinvestitorju ne morejo biti inšpekcijski zavezanci, je kot (so)inšpekcijskega zavezanca treba določiti lastnika zemljišča oziroma v predmetni zadevi upravljavca predmetnega zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 142, 237, 237/2, 237/2-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - vstop v postopek - načelo zaslišanja
Drugostopenjski organ v zvezi s svojimi zaključki, ''da je tožnica sicer res solastnica zemljišč parc. št. 843/3 in 843/4 obe k.o. ..., in da slednja meji na zemljišče parc. št. 785/4 k.o. ..., ki predstavlja del gospodarske cone, in sicer le skrajni severni del parcele, v katerega se v konkretnem primeru ne bo posegalo'' ter z dejanskimi ugotovitvami, ki jim tožnica ugovarja, tožnici ni omogočil, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec
Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku, je treba izhajati iz vsebine materialnopravnih norm, ki urejajo tako položaj stranke v ožjem pomenu besede (oseba, ki začne upravni postopek oziroma zoper katero se vodi ta postopek - 42. člen ZUP) ter strank v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi pojem stranskega udeleženca (43. člen ZUP). Le izjemoma področni zakoni določajo formalne udeležence postopkov, torej tiste, ki jim gre položaj že na podlagi izrecne določbe zakona in ne glede na vsebino pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki se v postopku uveljavljajo oziroma jih je treba vrovati. Takšna je določba šestega odstavka 68. člena GZ, kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izvršitev ukrepa - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - pravice stranke do izjave
Zavezanec je oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost, v primeru prenosa lastninske pravice pa tudi pravni naslednik stranke postopka, saj lahko obveznost izpolni le novi lastnik. Pravno nasledstvo pomeni, da se pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, prenašajo, pri čemer ni pomembno ali gre za singularno ali za univerzalno pravno nasledstvo. Zato, kadar gre za pravno nasledstvo zaradi prenosa lastninske pravice, ni treba izdajati nove odločbe, s katero se ugotovi nelegalna gradnja in obveznost odstranitve le-te. Kar pa ne pomeni, da ni treba posamezniku, novemu lastniku priznati oziroma ugotoviti položaja stranke v upravnem postopku. Kolikor pride do spremembe lastništva, pride tudi do spremembe nosilca pravnega interesa oziroma procesne legitimacije. Dolžnost organa pa je, da stranki, ki vstopa v postopek omogoči podajo izjave in morebitnih procesnih pravic v zvezi s pravnimi sredstvi, ne glede na to, da novi lastnik prevzema obveznosti in bremena, ki so bila predhodno zabeležena na zemljišču
ZGO-1 člen 3, 3/1, 144, 152, 157, 157/1. GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 189, 189/1, 189/2. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka investitorja objekta ni ugotavljala, pač pa je oba tožnika določila za inšpekcijska zavezanca za (oba) sporna objekta na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin, na katerih sta objekta postavljena. Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je primarno investitor oziroma lastnik pridobljene gradnje, šele če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Tožena stranka bi zato morala v postopku ugotoviti, kdo od tožnikov je investitor in dejanski lastnik posameznega od objektov (npr. z njunim zaslišanjem, z njunimi dosedanjimi pisnimi izjavami, s ponovnim ogledom v navzočnosti strank, z listinami v postopkih poskusa legalizacije objekta, ki jo omenjata oba tožnika...), nato pa na podlagi te ugotovitve vsakomur od njiju določiti inšpekcijski ukrep (kolikor bi bili za to izpolnjeni tudi drugi pogoji) in to le za objekt, ki ga je investiral oziroma je njegov lastnik.