Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.
Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.
Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6.1, 56, 66, 66/1, 66/1-6, 66/1-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Dokazila pravice graditi so v zakonu opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZGO-1 člen 96, 96/1, 96/5.
ničnost upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe
Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni podan ničnosti razlog za izrek ničnosti odločbe, to je uporabnega dovoljenja.
Četudi se je odgovorni vodja del, kot izhaja iz obsodilne kazenske sodbe, pri svojem dejanju zavedal, da bo (bi lahko) na podlagi takšnega lažnega prikaza geodet izdelal geodetski načrt, na podlagi katerega bo v nadaljevanju sprejemala svoje ugotovitve komisija za tehnični pregled, zapisnik te komisije pa bo kot dokaz uporabljen v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pri upravni enoti, pa ni mogoče spregledati, da uporabno dovoljenje izda prvostopenjski upravni organ na podlagi ob vlogi investitorja obveznih prilog in ugotovitev tehničnega pregleda. Zato ne drži ozka razlaga tožnika, da je do izdaje odločbe (uporabnega dovoljenja) prišlo zgolj zaradi ravnanja odgovornega vodje del in da je podana vzročna zveza med konkretnim ravnanjem (prikaz lažne trase geodetu) in posledico (odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja).
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - javna korist - pavšalne navedbe
Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnem spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegom v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretne značilnosti posameznega primera.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem se investitorju dovoljuje tam navedena gradnja. To torej ni upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP. Po obrazloženem odložitev njegove izvršitve ni mogoča, posledično pa tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena
Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
gradbeno dovoljenje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pritožbi - procesni akt
Odločitev iz 1. točke izpodbijane odločbe, s katero je toženka odpravila prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ampak gre zgolj za instančno odločitev. Sodišče pa ne presoja pravilnosti instančnega nadzora. Po presoji sodišča upravni spor ni dopusten niti zoper odločitev iz 2. točke izpodbijane odločbe, ki je po vsebini dejansko sklep, saj je toženka odločila, da odgovora na pritožbo ne bo vročila tožniku, kar je vprašanje postopka.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 356/2013, X Ips 329/2010, I Up 1180/2002, I Up 1435/2003 in I Up 183/2006).
ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-P. ZUS-1 člen 2, 36, 106, 106/1, 117, 199. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 69, 74, 87, 94, 161, 107, 175.
občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razlastitveni postopek - sprememba namenske rabe zemljišča
Presoja pravnega interesa za tožbo v primeru, ko jo vloži oseba iz 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2, se opravi v skladu s kriteriji iz te zakonske določbe. Kot jasno izhaja že iz zakonskega besedila, sme takšna oseba vložiti tožbo zoper prostorski izvedbeni akt le zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne pa zaradi varstva pravic oziroma pravnih koristi tretjih in/ali varstva javnega koristi. Za dopustno uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi v smislu 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 gre, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski izvedbeni akt (njegove sporne določbe) pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti osebe, ki toži, in drugič, da ta oseba izkaže, da ima izpodbijani akt v izpodbijanem delu zanjo bistvene posledice. Ob tem morajo imeti sporne določbe akta vsebino, ki ima za stranko bistvene posledice v smislu, da zožujejo obseg njenih dosedanjih pravic ali pravnih koristi oziroma zmanjšujejo možnosti glede načinov uresničevanja njenih pravic (prim. sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 100/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. I Up 198/2019 z dne 27. 5. 2020). To pomeni, da pravnega interesa za izpodbijanje prostorskega izvedbenega akta po 58. členu ZUreP-2 ni mogoče temeljiti na (pričakovanem) lastništvu nepremičnin v območju njegovega urejanja oziroma na nestrinjanju s posameznimi rešitvami, ampak mora biti ugotovljeno, da so izpodbijane določbe akta podlaga za določanje pravic ali obveznosti tožnika, ki mora obenem tudi izkazati, da ima akt v izpodbijanem delu (tj. da imajo že izpodbijane določbe akta) zanj bistvene posledice v predhodno opisanem smislu. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni, da sodišče opravi vsebinsko presojo tožbe, tj. presojo, ali je prostorski izvedbeni akt v izpodbijanem delu zakonit ali ne.
ZAID člen 55, 55/1, 55/2, 55/3. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - pravočasna vloga
Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.
Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6
Kot poudarja na podlagi določb ZGO-1 oblikovana upravnosodna praksa, so dokazila glede pravice graditi v ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, kar pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero izmed v zakonu naštetih dokazil. Takšna zakonska ureditev torej smiselno izkjučuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v ZGO-1 izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacija opisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljala do nedopustnega širjenja dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic tega dovoljenja na področje stvarnopravnih razmerij.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - razlastitveni postopek - pravnomočnost odločbe - nujni postopek razlastitve - kulturna dediščina - kulturnovarstveno soglasje
Ob izdaji izpodbijane odločbe je bil pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ v zvezi s spornimi nepremičninami izpolnjen, saj je bila v zemljiški knjigi prizadeta stranka vpisana kot lastnik teh nepremičnin. Ob upoštevanju navedenega zatrjevano dejstvo, da naj razlastitveni postopek v trenutku izdaje gradbenega dovoljenja še ne bi bil pravnomočno zaključen, na izkazano pravico graditi na spornih nepremičninah nima nikakršnega vpliva. Sodišče ob tem tožniku pojasnjuje, da iz razlastitvene odločbe izhaja, da je bila v konkretnem primeru razlastitev spornih nepremičnin izvedena kot nujni postopek v skladu s 104. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), pri katerem (v skladu s prvim odstavkom 104. člena ZUreP-1) pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - dokaz z izvedencem
Nove stavbe naj bodo projektirane tudi v skladu z obstoječo silhueto naselij, z značilnimi arhitekturnimi in drugimi urbanističnimi kakovostmi naselij. Projektirana stavba takšno skladnost naselja ohranja.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - ustna obravnava - vročitev - seznanitev - skladnost projekta s prostorskim aktom - pravica do izjave - dokaz
ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava.
v obravnavani zadevi bi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil.
ZGO-1 člen 24, 74a, 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 41, 77.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje
Ker morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja po 74. c členu ZGO-1 izpolnjeni vsi pogoji, je tako, ob nedvomni ugotovitvi, da vsa soglasja niso bila izkazana oziroma predložena prvostopnemu organu do izdaje odločbe (t.j. soglasje Direkcije RS za vode glede na 77. člen Odloka OPN MOL ID in soglasje pristojnega oddelka MOL glede na 41. člen Odloka OPN MOL ID), že iz tega razloga prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov in je njegova odločitev pravilna.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-21, 45, 48, 48/1. ZGO-1 člen 139, 139/1. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9.
disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - neupravičena uporaba avtorskih del
Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.
Tožniki pravnega interesa za udeležbo v gradbenem inšpekcijskem postopku ne morejo uspešno opreti na določbe 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in 133. člena OZ (zahteva za odstranitev nevarnosti), saj se spori iz teh pravnih razmerij rešujejo v civilnih sodnih postopkih, ne pa v upravnih postopkih inšpekcijskega nadzora gradenj. Tovrsten inšpekcijski postopek je namreč namenjen varstvu javnega interesa na področju gradenj, njegov obseg pa je začrtan v določbi 145. člena ZGO-1, zato v njem ni mogoče uveljavljati varstva pravic iz sosedskega prava.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 4, 4/1, 82, 82/1, 114, 114/1. ZUP člen 146, 146/2, 238, 238/3. ZIN člen 29.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - legalizacija - stanje v času odločanja upravnega organa
Nesporno je, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, kar pomeni, da je njegov objekt nelegalen in da je toženka utemeljeno izrekla izpodbijani ukrep. Prvostopenjski organ namreč odloča tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve na ustni obravnavi oziroma v trenutku izdaje odločbe.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da lahko inšpektor v skladu z 29. členom ZIN opravi nadzor brez predhodnega obvestila in brez navzočnosti zavezanca. V tem primeru mu mora posredovati svoje ugotovitve in mu omogočiti, da se o njih izjavi, kar je bilo v obravnavanem primeru storjeno. Ne gre namreč za ogled v smislu 199. in 200. člena ZUP, ampak gre za inšpekcijski nadzor, ki ga ureja že omenjeno določilo 29. člena ZIN. Prvostopenjski organ je tožniku vročil zapisnik o inšpekcijskem pregledu na kraju samem in mu omogočil izjavo. Očitana bistvena kršitev postopka zato ni podana.