Zakon zastaranja vodenja inšpekcijskega postopka in izvršb v gradbenih zadevah ne določa. Razlog za takšno ureditev je v tem, da je izdajanje inšpekcijskih odločb in njihova izvršitev v javnem interesu. Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa, razen ko se tej okoliščini pridružijo tudi druge, ki vplivajo na presojo zakonitosti gradnje.
Ministrstvo je ravnalo pravilno, ko obstoja pravice graditi na zemljišču ni štelo za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, zaradi katerega bi bilo treba postopek odločanja o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja prekiniti.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je prenehal teči čas veljavnosti okoljevarstvenega soglasja. Zato okoljevarstveno soglasje ni prenehalo veljati na podlagi samega zakona oziroma osmega odstavka 61. člena ZVO-1, na katerem tožena stranka temelji svojo odločitev.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.
Tožnica je v obnovljenem postopku upravičeno izpostavila, da so bila (oziroma na podlagi PGD bodo) na predmetnem objektu izvedena dela, ki jih GD1997 ni omogočal in za katera tudi ni bilo izdano drugo ustrezno gradbeno dovoljenje ter da bi moralo biti to upoštevano v postopku za izdajo GD2014. Izdaja gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti obravnavanega dela objekta v stanju, ki bi bilo neskladno z legalnim stanjem po GD1997 (oziroma morebitnih drugih naknadno izdanih dovoljenjih), bi namreč dejansko pomenila „legalizacijo“ vseh del, ki niso zajeta v tem (oz. drugem) gradbenem dovoljenju. Gradbeno dovoljenje za (med drugim) spremembo namembnosti namreč očitno lahko temelji le na legalnem stanju, kar vsaj posredno izhaja tudi iz tretjega odstavka 54. člena ZGO-1, po katerem je treba v zahtevi za izdajo takega gradbenega dovoljenja navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravna korist - pregled dokumentov postopka
Postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa in se vodi po uradni dolžnosti. V postopku je lahko udeležen poleg zavezanca tudi stranski udeleženec, če so njegove pravice ali pravne koristi z ukrepi gradbenega inšpekcijskega nadzorstva prizadete, oziroma če obstaja določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
V skladu s sodno prakso mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje). Sodišče ugotavlja, da tožnik ni konkretiziral, katere pravice so mu bile kršene z zatrjevanimi emisijami in v katerem civilnem oziroma upravnem postopku jih uveljavlja, niti ni navedel pridobitev katerih listin bi za to potreboval.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (2013) člen 58, 91, 111, 112.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
OPN ne daje podlage za stališče, da bi bila v primeru, če bi bila mansarda predmetnega objekta izvedena v dveh etažah, presežena dovoljena etažnost, kot je v tem predpisu določena za tovrstne objekte v obravnavani ureditveni enoti (K+P+2+M).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZIUZEOP člen 100h. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
izdaja gradbenega dovoljenja - nujna zadeva - tek rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Da gre v konkretni zadevi za nujno zadevo, izhaja iz takrat veljavnega 100.h člena ZIUZEOP, po katerem se je za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, štelo, da gre za nujne in prednostne zadeve. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu (ZIUZEOP) niso bili vsi postopki izdaje gradbenega dovoljenja, ampak le integralni postopki, tj. postopki izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, kot to smiselno izhaja iz celotnega 23.A poglavja ZIUZEOP, naslovljenega Gradnja objektov.
Da gre v konkretnem primeru za spor v zvezi z odločitvijo o stroških, nastalih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, med strankama – upoštevaje njune navedbe in izpodbijani sklep – ni sporno. Po presoji sodišča pa se za nujno zadevo v skladu s 100.h členom ZIUZEOP šteje tudi sodni postopek v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, nastalih v integralnem postopku, saj gre tudi v tem primeru za sodni postopek, ki bi tekel na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po ZIUZEOP. Tudi (konkretna) odločitev o stroških je bila namreč sprejeta v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in je akcesoren del odločitve o glavni stvari. Široko in jasno zastavljena dikcija citiranega člena ZIUZEOP tako ne omogoča drugačnega stališča, ki bi prebilo njeno jezikovno razlago. Prav tako pa bi drugačno stališče v neenakopraven položaj postavilo udeležence drugih integralnih postopkov, kjer bi organ o stroških odločil skupaj s samo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje.
Tožeča stranka utemeljuje vložen predlog za obnovo postopka na hipotetični situaciji, da bi katera od strank, vložila izredno pravno sredstvo zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 486/2016-46 z dne 7. 11. 2018 in bi v primeru uspeha z njim, predmetno gradbeno dovoljenje ponovno stopilo v veljavo. Na takšnih hipotetičnih dejanskih okoliščinah pa predloga za obnovo postopka ni mogoče utemeljiti, zato tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kolikor bi se navedena hipotetična situacija realizirala, pa bi bilo glede na takrat nastale okoliščine treba presojati tudi dopustnost rednih in izrednih pravnih sredstev.
Ker je ureditev iz 197. člena ZGO-1 odstop od splošne ureditve postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja, jo je treba razlagati restriktivno. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev za izdajo potrdila zato v celoti nosi predlagatelj postopka. Tožnica je tako tista, ki je v tem primeru dolžna dokazati, kakšna je bila namembnost objekta na dan 31. 12. 1967 in da se v času do uveljavitve ZGO-1 ni bistveno spremenila
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - oporni zid - dopustnost tožbe
Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.
GZ člen 12, 12/1, 15, 15/2, 15/7, 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-2. ZUP člen 43, 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - odmiki - požarna varnost - strokovne rešitve
V zvezi z zmanjšanjem osončenja obstoječih objektov zaradi načrtovane gradnje je Ustavno sodišče v sklepu U-I-238/00 z dne 3. 7. 2000 pojasnilo, da se pravica do zdravega okolja varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, pa morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje, pri čemer se v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso pravni interes, ki izhaja iz pravice do osončenja, nanaša le na bivalne prostore v stavbi. Vse navedeno pomeni, da tožnik ne more preprečiti izdaje gradbenega dovoljenja zaradi kakršnekoli spremembe osončenja njegove stavbe – ta mora biti taka, da gradnja ne bi bila več v skladu s pogoji iz prostorskega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - inšpekcijski zavezanec - investitor
Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.
V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - enostanovanjska stavba
S 118. členom GZ se ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe o razvrščanju objektov, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.
Enostanovanjska je stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
ZAID člen 5, 55. ZUP člen 144. URS člen 2, 15, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo
Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.
Kulturnovarstveno soglasje iz 28. člena ZVKD-1 se šteje za mnenje, pridobljeno za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in zato ne glede na določbe drugih predpisov ni upravni akt. Do navedenega mnenja se mora v skladu s prvim odstavkom 40. člena GZ opredeliti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če meni, da to ni usklajeno, je nejasno ali nima ustrezne pravne podlage, lahko razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve ali spremembe mnenja. Če uskladitev ali sprememba mnenja ni dosežena, lahko odloči sam po opravljenem ugotovitvenem postopku ali s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem (tretji odstavek 40. člena GZ).
Na navedeno ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je bilo mnenje prvostopenjskega organa glede kulturnovarstvenega soglasja izdano v obliki odločbe – pri presoji, ali gre pri nekem aktu za upravni akt (izdan v upravni zadevi), je namreč treba upoštevati predvsem vsebino akta, po vsebini pa odločba z dne 10. 5. 2019 (ne glede na njeno obliko) ne predstavlja upravnega akta temveč zgolj mnenje. Na dopustnost tožnikove pritožbe zoper odločbo z dne 10. 5. 2019 ravno tako ne more v ničemer vplivati dejstvo napačnega pravnega pouka v navedeni odločbi – napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji hkrati ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
gradbeno dovoljenje - pripadajoče zemljišče k stavbi - verjetnost - status stranskega udeleženca - pravni interes
Kot izhaja iz določb ZUP, mora oseba možnost posega v svoj pravni interes izkazati, torej utemeljiti s stopnjo verjetnosti.
Ob povedanem so po presoji sodišča tožniki s stopnjo verjetnosti izkazali, da bi z nameravano gradnjo lahko prišlo do posega v njihove pravice oziroma pravno varovane koristi (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ v zvezi s 43. členom ZUP), vezane na že uveden in še ne končan postopek določitve pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam III N 654/2018 in bi zato morali biti udeleženi v postopku kot stranski udeleženci. Predmet tega postopka je namreč ravno obseg tega zemljišča, ki je (tudi vsaj delno) predmet nameravane gradnje.
GD1993 je omogočalo izvedbo vseh za tožnike spornih individualnih priključkov za obravnavane prostore, kar predstavlja tudi legalno stanje obravnavnih prostorov po GD1993. Okoliščina, ali so bili sporni priključki tudi dejansko zgrajeni, je za odločitev v zadevi nerelevantna, saj je že na podlagi ugotovitve o tem, da je bilo priključke na podlagi GD1993 dovoljeno zgraditi, potrebno zaključiti, da GD2014 ne more imeti za posledico (prikrite) legalizacije izgradnje teh.
Sprememba namembnosti, dovoljena z GD2014, se ne nanaša na celotno večstanovanjsko stavbo ali na skupne dele te, pač pa izključno na spremembo namembnosti posameznega dela te stavbe, ki je v lasti stranke z interesom A., d. o. o. Tožniki obenem tudi niso uspeli izkazati, da GD2014 omogoča (ali legalizira) dela, ki bi posegala v skupne dele stavbe. Posledično je treba ugotoviti, da obravnavana sprememba namembnosti, kot je dovoljena z GD2014, ne predstavlja posla, za katerega bi bilo v skladu s 67. členom SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov.
ZGO-1 člen 18, 48, 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - obnova postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi upravna organa preizkušala skladnost nameravane gradnje z določili prostorskega akta. Prvostopenjski organ v tej zvezi navaja le, da tožnik s tovrstnimi ugovori ne varuje svojih pravnih koristi, zato jih v tem postopku ni mogoče upoštevati, drugostopenjski organ pa obrazlaga, da tožnik ni pojasnil, kako navedbe, da projektna dokumentacija ni skladna s prostorskim aktom, vplivajo na njegovo pravno korist. Takšno stališče je napačno, saj tožnik ima pravni interes za tak ugovor in je ta tudi podan v obsegu dovoljene obnove postopka. Zato je v upravnem postopku ostalo neodgovorjeno, ali je obravnavana gradnja v resnici bližje tožnikovi nepremičnini, kot je to (brez njegovega soglasja) dovoljeno s prostorskim aktom.