ZUPUDPP člen 25, 26, 62, 62/5. ZPNačrt člen 31. GZ člen 45, 50. ZVO-1 člen 51, 54. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 9, 9/1, 9/1-3, 13.
postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - državni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - prekomeren hrup - čezmerna obremenitev okolja
Sodišče v obravnavani zadevi poudarja, da organ svoje odločitve ne more zgolj opreti na zaključke PVO, temveč ga mora kritično presoditi. Dolžan je preveriti ustreznost izhodišč in metod ocenjevanja vplivov posega, njihovih učinkov in pričakovanih sprememb v obremenitvi okolja (13. člen Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, v nadaljevanju Uredba o vsebini PVO). Prizadevati si mora tudi, da se morebitne nejasnosti, protislovja, pomanjkljivosti ali nelogičnosti odpravijo. Kajti le razumljiva, konsistentna in prepričljiva PVO, ki vsebuje konkretne podatke po posameznih poglavjih iz 3. člena Uredbe o vsebini PVO, omogoča (pravilno) presojo njegove vsebine oziroma vplivov posega na okolje. Če nasprotja in pomanjkljivosti niso odpravljena, pa mora utemeljiti, zakaj kljub temu šteje, da nameravani poseg ne bo povzročil prekomernih obremenitev okolja. Zgolj tako utemeljena odločitev namreč sodišču omogoča presojo njene pravilnosti.
Glede na to, da so za kakovost zraka pomembna onesnaževala, ki jih določata navedeni uredbi in da mora PVO vsebovati opis obstoječega stanja okolja kot tudi vplive nameravanega posega na emisije onesnaževal (točka 3. prvega odstavka 9. člena Uredbe o PVO), sodišče sodi, da bi toženka te vplive morala ugotoviti (in jih presoditi). Ker jih ni, je dejansko stanje nepopolno ugotovila.
gradbeno dovoljenje - ničnost - odločba, ki je ni mogoče izvršiti
Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve).
Za presojo, ali je gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 izdano za objekt z vplivi na okolje, ni bistveno, ali gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 vsebuje tudi kineto, temveč ali je izdano za poseg v okolje, za katerega je s sklepom ARSO/2020 predpisano, da je zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje. Te pravno odločilne okoliščine pa toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila. Ni namreč navedla razlogov za ugotovitev, da je nameravani poseg v okolje, za katerega je izdano navedeno gradbeno dovoljenje, enak posegu v okolje, na katerega se nanaša sklep ARSO/2020. Ker torej toženka ni navedla razlogov za navedeno pravno odločilno ugotovitev, sodišče njene pravilnosti ni moglo preizkusiti in zato tudi ne zakonitosti izpodbijane odločbe.
predlog za izrek ničnosti odločbe - predlog za obnovo postopka - aktivna legitimacija - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Aktivno legitimirane za vložitev predloga za izrek ničnosti upravne odločbe niso le osebe s formalnim statusom stranke v postopku za izdajo izpodbijane upravne odločbe; odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva in aktivna legitimacija se presoja ob vložitvi predloga za izrek ničnosti odločbe; upravičenost za vložitev predloga pa izkaže, kdor izkaže, da bi mu uspeh s tem pravnim sredstvom neposredno izboljšal njegov pravni položaj.
Oseba, ki ni bila udeležena v postopku, ki je predmet obnove, lahko predlaga obnovo postopka le iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ne pa tudi iz drugih razlogov, iz katerih lahko obnovo postopka predlaga oseba, ki je v prejšnjem postopku sodelovala kot stranka ali stranski udeleženec.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe
Z odlogom izvršbe je omogočena nadaljnja raba objekta, dani čas pa je namenjen temu, da se objekt legalizira ali inšpekcijski zavezanec zagotovi drug prostor za opravljanje svoje dejavnosti.
ZAID člen 5, 5/1, 5/2, 55, 55/1, 55/2. URS člen 2, 155, 155/1, 155/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja
Tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Ob tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Tako tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - ustna obravnava - izjava stranke
Soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep med tistimi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in ne po prosti presoji mimo materialnega predpisa. Po 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnica ne more sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drug ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) ukrepa opravil že zakonodajalec, ko je z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato kršitev materialnega prava oziroma načela sorazmernosti ni podana.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug člen 7, 7/1, 7/2, 15, 15/1.
gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug je za posamezno območje - morfološko enoto - izrecno opredelil namensko rabo; dopustne posege in ureditve (prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). To pa pomeni, da je v Morfološki enoti 1/1 dopustna zgolj in samo sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Drugačna razlaga ne pride v poštev, besedilo je jasno in nedvoumno. Gradnja apartmajske hiše ni dovoljena.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Mesečna plačila komunalnih storitev in neuporaba objekta, ob dejstvu, da sporni objekt ni naslov tožnikovega prebivališča, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive. Zgolj z navedbo, da bo rušitev posegla v substanco legalnega dela objekta, ki bo uničen, kolikor se bo odrejena rušitev izvršila, tožnik nastanka težko popravljive škode ni izkazal na stopnji verjetnosti.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da izvedena dela predstavljajo rekonstrukcijo objekta, saj povečanje objekta za dodatno nadstropje, nova dvokapna streha in prizidava dela objekta, pri čemer se je povečala tlorisna površina in spremenil zunanji izgled, vključno s konstrukcijskimi elementi, predstavljajo poseg v konstrukcijo obstoječega objekta in ne zgolj njegovo vzdrževanje. Pri tem ne gre za odstranitev objekta po 7.4 točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj se po odstranitvi jugozahodnega dela objekta ni vzpostavilo prejšnje stanje, ampak se je pri ponovni gradnji navedenega dela celoten objekt po površini povečal.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper člen 13, 13/5, 13/6, 13/7, 14, 14/2, 14/2-5.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pridobitev predpisanih soglasij - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik - odmik med objekti
Za nadomestno gradnjo obstoječih legalno zgrajenih stavb v nizu so (glede na za zadevo relevantne predpise) možni manjši odmiki tudi do meje gradbene parcele, v kolikor s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljiških parcel.
GZ člen 36, 36/2, 43, 43/1, 43/1-3, 43/1-5. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-6.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - obrazložitev odločbe
Organ se, ne da bi navedel, v čem je nerelevantnost ugovora o vplivu škodljivega elektromagnetnega sevanja na čebele in na kateri pravni podlagi temelji ta zaključek, na nerelevantnost ni mogel sklicevati.
GZ člen 55, 55/1, 55/3, 55/3-7, 54, 54/1. ZUP člen 143, 143/4.
izdaja gradbenega dovoljenja - vstop v postopek - priglasitev udeležbe - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe - javna objava
Zgolj z javno objavo po 55. členu GZ ni mogoče izključiti uporabe določb iz 37. člena GZ in onemogočiti vstopa v postopek stranskim udeležencem iz 36. oz. 54. člena GZ, niti ni dopustno šteti, da je vprašanje vabljenja teh oseb v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja drugače urejeno.
Ker se po mnenju sodišča določbe 38. člena GZ nanašajo le na osebe, ki so bile osebno vabljene in jim je bil v vabilu k udeležbi tudi določen rok za priglasitev udeležbe ter so bile poučene o pravnih posledicah zamude roka, je v primeru zgolj javne objave treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP.
ZAID člen 5, 15, 55. ZPDZC-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 144.
pooblaščeni inženir - mirovanje funkcije - kratkotrajno delo - pravica do izjave
Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.
Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe
Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.
ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1. ZAID člen 5, 55, 55/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pogoji za vpis v imenik - pooblaščeni inženir - mirovanje - dopolnilno delo - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve
ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
izdaja gradbenega dovoljenja - presoja vplivov objekta na okolje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji
Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.
Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.
Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.
Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.
ZUP člen 275, 275/1, 280, 280/1. GZ člen 68, 68/6. ZPP člen 184, 184/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - aktivna legitimacija - sprememba tožbe
Tožnica je z vlogo z dne 15. 2. 2022 vložila dopolnitev tožbenih zahtevkov, iz katerih smiselno izhaja, da jih utemeljuje na 58. členu ZUreP-2 in ustavni odločbi U-I-327/2020 z dne 20. 1. 2022, na podlagi katere bi lahko začela pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti za tožnico spornih prostorskih aktov. Sodišče spremembe tožbe ni dopustilo, saj dopolnjeni tožbeni zahtevki pomenijo tako objektivno spremembo tožbe, v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega kot subjektivno spremembo, saj se nov zahtevek ne nanaša na sedaj toženo stranko, pač pa bi ga tožnica morala v skladu z 58. členom ZUreP-2 naperiti zoper občino, ki je prostorski akt sprejela.
Stranka v smislu prvega odstavka 280. člena ZUP ni le oseba, ki je imela v končanem postopku izdaje upravne odločbe formalni status stranke, temveč se mora aktivna legitimacija presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti. Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi.
Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja, treba izhajati iz določbe šestega odstavka 68. člena GZ, po kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor. Besedilo določbe se jasno opredeljuje do vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede.