Dela, ki vplivajo na mehansko odpornost in stabilnost objekta ne spodijo v krog vzdrževanja objekta po 41. točki prvega odstavka 3. člena GZ in 9. členu Uredbe o razvrščanju objektov.
Pri odločanju o tem, kaj je predmet zahteve in dovoljenj, je treba izhajati iz projektnega dela vloge, ki v bistvenem determinira predlagani gradbeni poseg po vsebini. Prvostopenjski organ pa je svojo ugotovitev, da se uporabno dovoljenje nanaša na 11 apartmajev in 26 hotelskih sob, medtem ko iz DGD izhaja, da so apartmaji izvedeni v celoti, oprl izključno na opis teh delov objekta v uporabnem dovoljenju. Ugotovitev torej ne temelji na primerjavi PID, za katerega organ sam navaja, da z njim ni razpolagal, ampak izključno na poimenovanju posameznih delov stavbe v besednem delu uporabnega dovoljenja, ki jih je organ primerjal z DGD in sklepal, da gre povsod tam, kjer vrata vodijo neposredno iz hodnika, za apartma.
V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.
Prvostopenjski organ bi moral v tem konkretnem primeru, ko je bil na predlog tožnikov tekom upravnega postopka uveden postopek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na predmetnem zemljišču po določbah ZVetL-1, za katerega so tožniki že v upravnem postopku zatrjevali, da je njihova last, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevajoč prvi odstavek 147. člena ZUP, prekiniti do zaključka nepravdnega postopka, ne glede na vpisano lastninsko pravico investitorke. Posplošeni navedbi stranke z interesom, da bi prekinitev postopka v takih primerih lahko privedla do šikanoznega vlaganja predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, sodišče tako glede na opisane okoliščine tega primera ne more slediti.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - odločba odpravljena v drugem postopku - po vložitvi tožbe odpravljena izpodbijana odločba upravnega organa - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.
Sodišče lahko v postopku upravne izvršbe zaradi nevarne gradnje objekta presoja samo zakonitost in pravilnost izdanega izpodbijanega sklepa o določitvi denarne kazni, ne pa tudi vsebine osnovne odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost sanacije objekta.
Ker je bilo pri ponovnem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec še vedno ni saniral objekta, je bila uporabljena ponovna denarna kazen za prisilitev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa manjka obrazložitev, za katere vrste objekt gre in obrazložitev razlogov, zakaj je organ določil kazen v tej višini.
Odločba upravnega organa, četudi gre za upravno izvršbo, mora biti obrazložena zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.
S tem, ko se organ pri svoji odločitvi ni oprl zgolj na pridobljene izjave tožnice in prič, tožnici tudi ni odvzel pravice do enakega obravnavanja. Organ je namreč opravil dokazno oceno vseh pridobljenih dokazov v postopku (torej podatkov iz uradnih evidenc, podatkov iz postopkov, izjav prič, izjave tožnice, itd.) (10. člen ZUP), če pa bi obravnaval zgolj določene dokaze (kot to zasleduje tožnica), bi kršil pravila postopka (prvi odstavek 237. člena v zvezi s 138. in 139. členom ZUP).
GZ člen 106. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUP člen 7, 139.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - uporaba predpisa - načelo zakonitosti - pravica do izjave - načelo materialne resnice - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev tožbe
Tožnica za gradnjo zadevnega novega objekta ni imela gradbenega dovoljenja. Tožnica se sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje iz leta 1983, ki pa se nanaša na popolno obnovo obstoječe (stare) stavbe, zgrajene sicer pred letom 1967. Kot pa v izpodbijani odločbi ugotavlja inšpektorica, je bila novogradnja zgrajena tudi na drugi lokaciji (stara hiša se je ob gradnji nove hiše postopoma rušila), novogradnja se je zgradila tudi v drugih izmerah in ne gre torej za popolno obnovo obstoječega objekta, temveč za novogradnjo.
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama. Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreče ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejšega ukepa ali ga kar prezreti. Posledično inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pa bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa.
Sodišče pritrjuje zaključku organa, da sta objekta A in B nedvomno konstrukcijsko in funkcionalno povezana na način, da ju je šteti za en objekt - novogradnjo. Pri tem zato ni relevantno, da imata objekt A in objekt B samostojna vhoda in samostojni stopnišči na nivoju pritličja glede na opisano konstrukcijsko in funkcionalno povezavo obeh objektov. Iz enakega razloga zato tudi zatrjevano dejstvo, da bodo v času rekonstrukcije ohranjeni pogoji za bivanje v objektu A, kar naj bi bilo po oceni tožnikov odločilno, zaključka organa ne more omajati.
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).
Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.
Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalen objekt - pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.
Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena, za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, torej tudi ne posega v njegovo pravno korist.
Iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
Tako skopa in splošna utemeljitev prvostopenjskega upravnega organa ne zadošča za preizkus po zakonu predvidenega ukrepa odstranitve. Prvostopenjski organ ni obrazložil, ali je izrečeni ukrep odstranitve objekta najprimernejši ukrep za dosego zasledovanega cilja in zakaj zasledovanega cilja ni mogoče doseči z drugimi, milejšimi ukrepi, navedenimi v 154. členu ZGO-1.
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.
Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Izpolnjeni so pogoji, ki jih določa 6. točka 43. člena GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču. Je namreč solastnik zemljišča, glede preostelega deleža lastništva navedene parcele pa je predložil overjeno notarsko pogodbo, sklenjeno z solastnikom, ki je bila predlagana za vpis v zemljiško knjigo v korist investitorja kot kupca.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost - dostop do javne ceste
V obravnavanem primeru je Občina Komenda nastopala kot lastnica parcel, ne pa kot lastnica oziroma upravljavka javne poti (ali ceste). Dostopna pot je nekategorizirana pot, pri kateri drugega odstavka 65. člena OPN, Pravilnika o projektiranju cest in ZCes-1 ni treba upoštevati. Pravilno pa je bilo tožnikom že v upravnem postopku pojasnjeno, da naj, kolikor investitor ne bo spoštoval širine dovozne poti in bo posegel na njihovo zemljišče, pravno varstvo poiščejo na sodišču splošne pristojnosti.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo - prokura
Prokura je splošno poslovno pooblastilo, stalno in trajno opravljanje dela, ki ga zahteva 5. člena ZAID, pa se lahko uredi le v obliki sklenitve ustrezne delovnopravne pogodbe. S tem, ko je tožnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal prokurist družbe, je torej prejel splošno poslovno pooblastilo. Posebej določena pooblastila za opravljanje nekaterih nalog (vodja projektov, odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik električnih instalacij) ne pomenijo, da stalno in trajno opravlja poklicne naloge pooblaščenega inženirja družbe, pač pa gre le za ene od posebej določenih nalog v okviru prokure.
legalizacija - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Dokazno breme glede enakega obsega in bistveno enake namembnosti objekta od 1. 1. 1998 je na plečih investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice. Našteti morajo svoji zahtevi priložiti dokazilo o daljšem obstoju objekta (četrta alineja drugega odstavka 117. člena GZ). V tej luči ni naloga upravnega organa, da samoiniciativno razišče in dožene, kdaj točno je bila stavba zgrajena ter ali stoji v enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti od 1. 1. 1998 dalje.