ZJN-2 člen 7, 8, 9, 24, 110, 110/1, 110/1-5, 110/1-7. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 90, 90/2, 92, 299. ZPVPJN člen 42, 46, 46/2.
javna naročila – ustni dogovor – kršitev pravil postopka javnega naročanja – uveljavljanje ugovora ničnosti s strani naročnika – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – tek zakonskih zamudnih obresti
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, če bi se naročnik, ki je naročil izvedbo dela mimo pravil javnega naročanja, pred plačilom vtoževane terjatve branil z ugovorom, da je pravni posel ničen in da bi šlo za obid pravil o javnem naročanju, če bi moral vrnit prejeto korist (plačati za storitev).
ZP-1 člen 8, 14, 14/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - absolutna bistvena kršitev določb postpoka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga
Ker je sodišče prve stopnje opis dejanja spremenilo le glede očitane oblike krivde (iz direktnega naklepa v zavestno malomarnost), zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, ni bil prekoračen.
Premalo je bilo le prepričanje obdolženca, da ima poravnane vse davčne obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ne da bi se pred podpisom izjave prepričal, da podatki držijo, s čimer je ravnal lahkomiselno, ker resničnosti v izjavi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba na dan oddaje ponudbe nima neporavnanih obveznosti, ni preveril, zaradi česar se je tudi moral zavedati možnosti, da takšna izjava ni resnična, kar utemeljuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je ravnal (vsaj) z zavestno malomarnostjo.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0084487
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju.
neposredno plačilo podizvajalcu – actio directa – obstoječa in dospela terjatev – pripoznanost terjatve – pripoznava
Tožničin zahtevek ne more biti utemeljen zgolj na podlagi določb Zakona o javnem naročanju in Uredbe mimo pogojev po 631. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki toženki kot naročnici nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožnici kot podizvajalki.
ZP-1 člen 14, 15, 27, 68, 71, 154, 154-2. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4. ZFPPIPP člen 46, 212, 212/5, 215.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - prisilna poravnava
Ker je obdolženec kot direktor pravne osebe podpisal in vložil ponudbo ter hkrati z njo neresnično izjavo glede neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti, je pritrditi razlogom, da se je zavedal svojega ravnanja in ga hotel storiti, ker ni nobenega dvoma, da je dobro vedel, da izjava ni resnična in da v resnici pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje na javnem naročilu.
Pravno nepomembno je, ali se je obdolženec zavedal, da se bo v postopku razkrilo, da njegova izjava ni resnična.
Glede na direktorsko funkcijo in jasne določbe ZFPPIPP so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolženec opravičljivo mislil, da dolg zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni zapadel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060268
OZ člen 6, 6/2, 271, 364, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 3/2, 5, 6.
actio directa podizvajalca – neposredno plačilo podizvajalcu – podizvajalčev neposredni zahtevek do naročnika – prehod izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca – zakonska cesija – postopek javnega naročanja – koneksna terjatev – dospela terjatev – skrbnost
Tožnica ima prav, da je prvo sodišče napačno presodilo pomen dopisa z dne 3. 12. 2009. Ta vloga je po svoji vsebini zahtevek tožnice (in drugih podizvajalcev) do toženke za direktno plačilo njim na podlagi 631. člena OZ, saj ta dopis ne more imeti nobenega drugega pomena oziroma drugače ne bi imel nobenega smisla. S predložitvijo te zahteve toženki je nastalo samostojno pravno razmerje med pravdnima strankama iz 631. člena OZ (še zlasti to velja za postopke javnega naročanja), s tem pa so že tedaj nastopili učinki zakonske cesije po 631. členu OZ (glede prehoda izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca, medtem, ko je obveznost izvršiti plačilo pogojena z obstojem vseh pogojev iz 631. člena OZ). Drugačna razlaga (da bi ta učinek nastal šele ob dospelosti obeh terjatev) bi omogočala izigravanje namena 631. člena OZ (možnost izvajalčevih cesij pred dospelostjo njegovih terjatev do naročnika), da podizvajalec dobi plačilo za svoje delo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080764
URS člen 26. ZRPJN člen 4, 4/1, 19, 19/2. ZPP člen 11, 11/1, 213, 213/1.
odškodninska odgovornost države – javno naročanje - odškodninski zahtevek zaradi ravnanja Državne revizijske komisije – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – izvajanje dokazov
Druga toženka je imela pooblastila za odločanje in tudi če so bile revizijske navedbe zavrnjene, izbor tožeče stranke pa kljub temu razveljavljen, ne gre za prekoračitev zakonskih pooblastil. Državna revizijska komisija namreč odloča tudi o kršitvah, ki niso bile uveljavljane, če vlagatelj zanje ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Odloča torej o kršitvah, ki jih ob reševanju revizije zazna samo, če jih vlagatelj ni zatrjeval, ker zanje ni vedel ali ni mogel vedeti.
ZP-1 člen 6a. ZJN-2 člen 42, 42/,3, 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - prekršek neznatnega pomena - stopnja odgovornosti - znesek neplačane obveznosti
Že zaradi stopnje odgovornosti, majhnega zneska neplačane obveznosti, takojšnjega ukrepanja in poplačila zneska, datuma zapadlosti (tik pred postopkom odpiranja ponudb) so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Prav tako je pravilna obrazložitev sodišča glede nadaljnjega pogoja, da pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.
Če je naročnik že poravnal vso svojo obveznost do svojega sopogodbenika, glavnega izvajalca, potem terjatev ne obstaja več, s čimer pogoji za podizvajalčev neposredni zahtevek po 631. členu OZ ne morejo biti izpolnjeni. Zaradi podizvajalčevega neposrednega zahtevka se vsebina naročnikove obveznosti ne spremeni.
ZP-1 člen 8, 21. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4. KZ-1 člen 26.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - zavestna malomarnost - nezavestna malomarnost - opomin - izločitev iz postopkov javnega naročanja
Navedbe obdolžene odgovorne osebe, da je v postopku javnega naročanja podala izjavo o poravnanih obveznostih družbe v prepričanju o njeni resničnosti, je potrebno presojati ustrezno kritično in upoštevaje, da je ekonomistka ter dolgoletna direktorica pravne osebe, ki je glede na svojo funkcijo dolžna izpolnjevati zakonske obveznosti in skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe. Pred podpisom izjave se je bila dolžna prepričati o stanju na računu in o dejstvu, ali ima (ne)poravnane zapadle obveznosti iz naslova socialnih prispevkov in davkov.
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 190, 432, 631, 1035. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
direktna tožba - plačilo dodatnih del - pripoznava - asignacija - neupravičena obogatitev - pristop k dolgu - exceptio illegalis - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - neposredni zahtevek proti naročniku - odškodninska odgovornost - pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu
Kot pripoznave ni mogoče šteti zapisnika z dne 25. 11. 2009. Bistvena je ugotovitev, da v njem ni jasne ugotovitve o višini terjatve, ki naj bi se pripoznala. Zgolj potrditev izvedbe poznejših del za pripoznavo brez podatkov o terjatvi tožeče stranke iz tega naslova ne zadošča za njeno pripoznavo.
Pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni ob podaji podizvajalčevega zahtevka naročniku.
ZJN-2 in Uredba ne vzpostavljata razmerja dvojne pooblastitve, potrebne za asignacijo, zato na njenih določbah ni mogoče utemeljiti neposrednega zahtevka podizvajalca. Pri javnem naročanju po ZJN-2 lahko podizvajalci uveljavljajo neposredno plačilo od naročnikov le, če so hkrati izpolnjeni ostali pogoji iz 631. člena OZ.
ZJN-2, ki se glede na nastanek obravnavanega razmerja uporablja v tej zadevi, ni določal obveznega plačila naročnika podizvajalcu. Enako velja za Uredbo kot izvedbeni predpis. Z njo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno z domnevo, kdaj je štelo, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca
Če je želel zakonodajalec pri oddaji javnih naročil strožje poseči v sistem pogodbenega prava, in sicer tako, da mora naročnik vedno plačati tistemu, ki dejansko izvaja posel, čeprav s to osebo ni v pogodbenem razmerju, bi moral obveznost neposrednih plačil določiti izrecno. Ker tega ni uredil, lahko podizvajalec terja neposredno plačilo od naročnika le, če so izpolnjeni pogoji iz 631. člena OZ.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
OZ člen 86. ZZ člen 31, 31/2. ZKL člen 11d. ZJZP člen 5, 11, 31, 32, 34, 35. ZJN-2 člen 24, 29.
pooblastilo zakonitega zastopnika – javno zasebno partnerstvo – javni poziv – predhodni postopek – vloga o zainteresiranosti – postopek javnega naročanja s pogajanji brez predhodne objave
Javni partner lahko z javnim pozivom pozove morebitne promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, pri čemer se ta poziv lahko poda še pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena ZJZP (prvi in tretji odstavek 32. člena ZJZP). Javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva (prvi odstavek 34. člena ZJZP). Namen predhodnega postopka je namreč v tem, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev javno-zasebnega partnerstva (drugi odstavek 31. člena ZJZP). Ta postopek začne javni partner pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer predstavlja predhodni postopek temelj, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali odločitev o zaključku postopka (prvi odstavek 31. člena ZJZP).
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0075265
URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.
Po določbah 25.a člena ZP-1 in ZJN-2 je stranska sankcija „izločitev iz postopkov javnega naročanja“, le doba trajanja po pravnomočnosti odločbe o prekršku je odvisna od tega, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev ali pa je predmet javnega naročila gradnja.
ZRPJN člen 23. OZ člen 116, 116/1, 116/2. ZOR člen 137.
najemna pogodba - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - delna nemožnost izpolnitve - naknadna nekrivdna nemožnost - delna izpolnitev - odstop od najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - prirejen javni razpis - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - zavržena revizija - vračilo investicije
Prvi odstavek 116. člena OZ se uporabi v primeru, ko pride do naknadne nekrivdne popolne nemožnosti, ko torej celotne obveznosti ni mogoče izpolniti zaradi kasnejše nemožnosti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je s spremembo zakonodaje v letu 2008 postala nemogoča izpolnitev obveznosti prvotožene stranke v delu, v katerem se je le-ta zavezala, da bo tožeči stranki zagotavljala ekskluzivo glede opravljanja sorodne/podobne dejavnosti in ekskluzivo pri zagotavljanju subvencionirane tople prehrane. Prvotožena stranka bi torej še vedno lahko izpolnila obveznost, da tožeči stranki omogoči izvajanje dejavnosti zagotavljanja pijače in (hladne) prehrane. Obveznost prvotožene stranke iz najemne pogodbe zato ni postala v celoti naknadno nemožna in v konkretnem primeru uporaba prvega odstavka 116. člena OZ ne pride v poštev.
Drugi odstavek 116. člena OZ pa se nanaša na primere naknadne nekrivdne delne nemožnosti in zajema tudi primere, ko delna nemožnost za stranko nima pomena, zaradi česar se šteje za neizpolnitev. Vendar v skladu z drugim odstavkom 116. člena OZ pogodba ne preneha po samem zakonu, temveč šele z enostransko odstopno izjavo. Tožeča stranka pa take izjave še ni podala oziroma je nasprotno ves čas prvostopenjskega postopka vztrajala, da najemna pogodba še vedno velja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055463
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZJN-2 člen 7, 8, 9.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – omejen pritožbeni preizkus – dejansko stanje – javna naročila – izbira ponudnika
Pravo javnih naročil se nanaša na stipulacijsko fazo, vendar ko se pogodbeno razmerje z (dokončno) izbranim ponudnikom enkrat vzpostavi, gre za običajno civilnopravno pogodbeno razmerje (in spore iz le-tega).
Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.