ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZDSS-1 člen 63. ZUPJS člen 38, 38/3.
plačilo programa vrtca - znižanje plačila - otroški dodatek - stvarna pristojnost - socialni spor
Odločitev o znižanju plačila za programe vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka temelji na določbah ZUPJS. Po tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona pa v sporih zoper odločbe ministrstva, izdane po tem zakonu, odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnila, v zvezi s katero zadevo želi prosilka vložiti ustavno pritožbo in opisala tako vsebino kot potek pravdnega postopka, v katerem je prosilka uveljavljala plačilo odškodnine, s tem pa je v zadostni meri utemeljila trditev iz 17. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, da je ustavna pritožba dovoljena, saj ne gre za primer iz 55a. člena ZUstS. Po presoji sodišča ni (več) sporno niti izpolnjevanje določbe 52. člena istega zakona, tožena stranka pa, glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, ni bila dolžna izvesti nadaljnjega postopka preizkusa vsebinske utemeljenosti ustavne pritožbe.
odmera davka v posebnih primerih - retroaktivnost - prepoved retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje premoženja - davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove
V obravnavanem primeru ni bilo kršeno načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona. V ZDavP-2 in tudi v predhodno veljavnem ZDavP-1 ni določenih časovnih omejitev, kolikor se preveritve v postopku nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Preverjanje okoliščin v zvezi s tožnikovim premoženjem v predhodnem obdobju v tem primeru ni bilo podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z dohodki, osebno porabo in premoženjem tožnika v inšpiciranem obdobju. Pri teh ugotovitvah gre zgolj za okoliščine, ki pojasnjujejo dogajanje v obravnavanem obdobju. Ker je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, se lahko preverjajo vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, iz katerega obdobja izvirajo.
Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno se za obdavčitev relevantna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
Davčni zavezanec nima pravice zahtevati uporabe določene metode cenitve.
ZGos člen 12, 12/3. ZUP člen 43. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 3, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 4/3. Odredba o merilih za določanje obratovalnega časa gostinskih lokalov člen 9.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - stranski udeleženec - pravna korist
Pravico do udeležbe v postopku lahko uspešno uveljavlja oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) koristi, ki temelji na materialnem predpisu, ta je namreč tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Obstoj takega pravnega interesa je torej pogoj za priznanje statusa stranskega udeleženca.
spletne igre na srečo - nadzor prirejanja spletnih iger na srečo - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je odločeno o zahtevi za izločitev uradne osebe, je procesni sklep. Tožnik v tem upravnem sporu torej izpodbija procesno odločitev. Ker pa to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
Načrtovana gradnja se nanaša na novogradnjo dela javnega vodovoda, ne pa tudi na vodovodne priključke na obstoječe objekte in na odstranitev obstoječega vodovodnega omrežja. Način priključevanja oz. pogoji, pod katerimi se bodo obstoječi objekti, med katerimi je tudi tožnikov, priključili na novozgrajeno infrastrukturo, bodo predmet postopkov za izdajo soglasij za priključitev na podlagi pred tem izdanih pogojev za priključevanje posameznega objekta na infrastrukturo.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upravna spora I U 1497/2012 in I U 1498/2012, v zvezi s katerima je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena dodelitev BPP, sta bila pravnomočno končana že pred vložitvijo obravnavane tožbe, to je pred 13. 12. 2012. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjena upravna spora, je posledično odpadel tudi njegov pravni interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP v zvezi s tožbama v teh upravnih sporih pred sodiščem na prvi stopnji ne dodeli.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pastirski stan - vzdrževalna dela - izčrpanost pravnih sredstev
Tožnik v pritožbi ni ugovarjal pristojnosti in pristranskosti ter strokovnosti inšpektorja, ki je odločbo izdal, prav tako ni ugovarjal kršitev določb postopka (nevabljenje na ogled, nepovabilo k podpisu zapisnika, nevročitev zapisnika z ogleda, nepravilno vabljenje na zaslišanje) ter pravilnosti Akta o legalizaciji objektov v TNP, zato upravni organ druge stopnje v pritožbenem postopku teh ugovorov glede na določbe 247. člena ZUP ni mogel preizkušati. Glede na navedeno tožnik ter razlogov tudi v tožbi ne more na novo uveljavljati iz razloga po prvem odstavku 6. člena ZUS-1.
Z deli med leti 1994 in 2002 je bila spremenjena velikost objekta. Ko gre za takšna dela, glede na 10.2. točko prvega odstavka 2. člena v času odločanja veljavnega ZGO-1 ne more iti za investicijska vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kar smiselno zatrjuje tožnik. Poleg tega sodišče še pripominja, da je že v več sodbah zavzelo stališče, da pomeni preureditev pastirskega stanu v počitniško hišico (za tako jo je v zahtevi za odlog prisilne izvršbe opredelil tožnik) spremembo namena objekta, kar po 10.2. točki prvega odstavka 2. člena v času odločanja veljavnega ZGO-1 izključuje, da bi šlo v takem primeru za investicija vzdrževalna dela.
Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26, 27. ZMZ člen 78, 78/1, 78/1-5. ZUP člen 129, 213. URS člen 156. ZUstS člen 23.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč ali žepnina v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - zahtevek prosilca - izrek odločbe - pogoji za prekinitev postopka - vložitev zahteve za presojo ustavnosti
Po ZMZ pripada prosilcu finančna pomoč iz 5. alineje 1. odstavka 78. člena ZMZ kot posamezniku in jo pristojni organ ne določa in dodeljuje družini. Tudi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito določa višine minimalnega dohodka za posamezne prosilce, ne pa za družino kot celoto, četudi so te višine pomoči lahko odvisne od tega, ali so prosilci člani družine ali ne.
Po Pravilniku velja obveznost, da se višina finančne pomoči na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka ali spremembah, ki vplivajo na odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena. Rojstvo tožnika G.G. ne spada pod nobeno spremembo v smislu 3. odstavka 27. člena Pravilnika. Zato bi morala tožena stranka vlogo prvo-tožeče stranke B.B., vloženo po rojstvu G.G., vzeti v vsebinsko obravnavo v smislu zahtevka za finančno pomoč iz 5. alineje 1. odstavka 78. člena ZMZ samo za sedmo-tožečo stranko, ne pa tudi za prvih šest tožnikov. Višine finančne pomoči za prvih šest tožnikov se zaradi rojstva G.G. niso spremenile niti se ni spremenilo obdobje prejemanja določenih višin finančne pomoči za navedenih prvih šest tožnikov.
Obstaja notranja nekonsistentnost izreka, ki je v tem, da iz prve točke izreka izhaja, da G.G. pripada finančna pomoč v višini 650,00 EUR, za kar ni nobene pravne podlage, a je tožena stranka verjetno štela, da celotni družini z G.G. vred od dne 23. 10. 2012 pripada finančna pomoč v višini 650,00 EUR, vendar pa ob tem tudi ni jasno, kakšen vpliv na finančno pomoč dodeljeno G.G. ima 2. točka izreka, ki višino finančne pomoči določa na 130 EUR.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pastirski stan - Triglavski narodni park - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZGO-1 je v 4. točki prvega odstavka 209. člena določal, da adaptacija in obnova pomenita investicijska vzdrževalna dela po določbah tega zakona. To pomeni, da je šlo za obnovo, če se ob izpolnjevanju ostalih pogojev z njo ni poseglo v konstrukcijo objekta, zato za ugotovitev, da v zadevi ne gre za novogradnjo, ne more biti odločilno, da se obstoječi objekt od prvotnega ne razlikuje po gabaritih, prostornini in izbiri vidnih materialov.
Določba 197. čl. ZGO-1 se nanaša na objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. 12. 1867, pa kasneje niso bili predmet gradbenih posegov, za katere bi moral investitor pridobiti upravno dovoljenje. Glede na predhodne razloge v tej zadevi očitno ne gre za primer takega objekta, saj se inšpekcijski postopek ni vodil zaradi nelegalne gradnje pastirskega stanu v obsegu in obliki, kakršen je obstajal pred 31. 12. 1967, ampak zaradi kasnejših posegov.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2.
premestitev v dom starejših občanov - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge sploh ne obravnava po vsebini. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati okoliščin, ki bi bile pomembne za vsebinsko odločanje v zadevi, torej za morebitno postavitev tožnika za skrbnika za poseben primer.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec - dokazna ocena
Iz izvedenih dokazov v obnovljenem postopku (tudi v povezavi z že izvedenimi v prvem postopku) ne izhaja konkretno in neposredno vojno nasilje nad tožnikovo družino. Posplošeno zatrjevanje o nemškem maščevanju nad družinami partizanov in izpoved, ki ne temelji na neposrednem poznavanju dogajanja, ampak na pripovedi drugih oseb, namreč ne moreta vplivati na spremembo stališča, ki je bilo sprejeto v odločbi z dne 10. 11. 2004, in sicer da tožnik ni uspel dokazati konkretnega in neposredno grozečega nasilja okupatorja, pred katerim naj bi pobegnil z družino.
Tožnica zmotno meni, da ji je upravni organ položaj stranskega udeleženca priznal s tem, da ji je poslal odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu. Iz spremnega dopisa z dne 28. 3. 2012 je razvidno, da ni šlo za vročitev odločbe v smislu petega odstavka 210. člena ZUP, temveč je upravni organ tožnici dovoljenje, ki ga je izdal A., poslal le v vednost. S tem pa tožnica ni pridobila položaja stranskega udeleženca v postopku in tudi ne procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Pravičnost in morala, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZBPP, ne moreta biti pogoj za ocenjevanje pravičnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči za obrambo obdolženega v kazenskem postopku, na način, na kakršnega je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka.
Prosilec, ki zaprosi za brezplačno pravno pomoč v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno.
Obračunski strošek opremljenosti konkretnega območja s cestnim omrežjem ne pomeni, da je treba nepremičnini zagotoviti neposredni priključek na javno cestno omrežje. Povedano drugače: uporaba tega omrežja v obračunski enoti je tožnici zagotovljena tudi v primeru, če se nanj ne priključuje neposredno, temveč prek npr. državne ceste, služnostne poti – ali kot v obravnavanem primeru – prek poti, ki jo je vzpostavila sama.
Po drugem in tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatkov iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Toženka je torej ravnala pravilno, ko je pri opredelitvi namembnosti obravnavanega objekta uporabila podatek o njegovi klasifikaciji iz tega projekta.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - obdarjenec - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla se ne uporabijo določbe ZKZ, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe, pač pa spremenjene določbe, ki so veljale v času odločanja upravnega organa.
notar - imenovanje notarja - pogoji z imenovanje - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje na prosto delovno mesto notarja, je po določbi prvega odstavka 10. člena ZN prepuščena ministru, pristojnemu za pravosodje. Temu je pri izbiri prepuščeno široko polje diskrecije, saj ni vezan na mnenje komisije za izvedbo izbirnega postopka ali Notarske zbornice, temveč je omejen le z ustavo in zakonom.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje
Ker tožnik ministru po preteku petih let od dneva svojega imenovanja ni predložil nobenih dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in aktivnem sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika zaradi neizpolnjevanja pogojev razrešila tako kot sodnega cenilca kot tudi sodnega izvedenca za strokovno področje gradbeništva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pobuda za spremembo prostorskega akta
Po določbi 3. člena ZGO-1 je gradnja dopustna na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato za inšpekcijski postopek ni relevantno, da je v teku postopek spremembe prostorskega akta, na podlagi katerega bo morda lahko tožnik pridobil gradbeno dovoljenje.