dohodnina - odmera dohodnine - drugi prejemki iz delovnega razmerja - povračilo stroškov - službeno potovanje
Glede na to, da tožnik že v postopku inšpekcijskega obravnavanja pravne osebe C. d.o.o. ni uspel dokazati določenih službenih poti, za katere so bili izdani potni nalogi, je davčni organ obravnavane sporne stroške utemeljeno izločil iz davčno priznanih odhodkov pravne osebe. Tako je bila tudi utemeljeno izdana izpodbijana odločba v tem postopku, da se ta izplačila na podlagi potnih nalogov štejejo kot drugi prejemki, ki izhajajo iz delovnega razmerja po 16. členu ZDoh-1.
ZVO-1 člen 146c. Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 1/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - datum zaključka naložbe
Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa naj bi bila ravno v odobreni vlogi za dodeljevanje nepovratnih sredstev, ki naj bi investitorja spodbudila v izvedbo naložbe, sama vloga pa mora biti podana ter naložba izvedena skladno s kriteriji in pogoji javnega razpisa. Ker tožnikova investicija, ki je bila zaključena 30. 6. 2010, torej po objavi javnega razpisa in pred oddajo vloge na javni razpis, ne izpolnjuje pogojev navedenih v 1. točki javnega razpisa, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZUTD člen 89, 91, 92. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela točka 3.1.c, 11.1. ZUP člen 67. ZJZP člen 58.
koncesija - javni razpis - trg dela - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ustrezno število računalnikov - poziv k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev
Tožnik na podlagi poziva ni dokazal, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov. Njegova trditev, da je bil poziv toženke neustrezen, nepopoln in nerazumljiv, ne drži.
Vsak prijavitelj ima možnost, da na zahtevo toženke kakršnokoli nepravilnost v vlogi v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi tega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov. Tožbena trditev, da naj bi bili posamezni ponudniki na dopolnitev iste vloge pozvani večkrat, pa iz podatkov spisa ni razvidna.
Ustna obravnava iz tretjega odstavka 58. člena ZJZP je predvidena neposredno pred izdajo odločbe o izbiri stranke. V tožnikovem primeru do takšne situacije sploh ni prišlo, saj je bila njegova vloga zavržena, še preden se je o njej vsebinsko odločalo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je zoper sklep o dedovanju že sam vložil pritožbo, o kateri višje sodišče še ni odločilo. Zato dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo v obravnavanem primeru ne bi bila razumna.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - pravica do nadomestila za rešitev stanovanjskega vprašanja
Pravico do odkupa stanovanja oziroma ustreznega nadomestila ima tako prejšnji imetnik stanovanjske pravice na (prej) družbenem (sedaj vrnjenem) stanovanju, ki je stanovanjsko pravico imel na dan uveljavitve SZ/91, tj. 18. 10. 1991, stanovanjska pravica pa preneha šele s sklenitvijo najemne pogodbe.
ZBPP člen 31a, 31a/1, 31a/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - pritožba v upravnem sporu
Tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP v zadevi upravnega spora, o kateri po določbi tretje alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP odloča Upravno sodišče RS, zato bo moral o prošnji za dodelitev BPP odločiti pristojni organ za BPP tega sodišča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.
Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravo varstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenilo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni zavezanec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Ker je tožnica na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet razlastitve, postala lastnica v teku razlastitvenega postopka oziroma je prvostopenjski organ za sklenitev darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino izvedel med samim postopkom, je tožnica s tem dobila položaj stranke v postopku po drugem odstavku 94. člena ZUreP-1.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Če je imel prejšnji lastnik podržavljenega premoženja pravico dobiti za to premoženje odškodnino od tuje države, ni upravičenec do denacionalizacije niti njegov pravni naslednik po 12. členu ZDen.
ZDDPO-2 člen 12, 25, 25/2, 29. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 76, 76/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davčna izguba - ekonomski namen posla - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen poslov in s tem njihovo zatrjevano vsebino in na podlagi izvedenih dokazov sklenil, da so bili obravnavani pravni posli navidezni ter na tej podlagi ugotovil drugačno višino davčne izgube.
Tožeča stranka se je z dokapitalizacijo in vračilom posojila izognila temu, da bi morala posojilo odpisati, obenem pa je lahko na ta način na podlagi drugega odstavka 25. čelna ZDDPO-2 izkazala 50% izgube od prodaje lastniških deležev kot davčno priznan odhodek. Odpis posojila ne bi bil potreben za pridobitev prihodkov in bi bil v skladu z 29. členom ZDDPO-2 poslovno nepotreben. Dokapitalizacija hčerinske družbe je bila namenjena zgolj ugodnejši davčni obravnavi, zanjo torej niso obstajali relevantni ekonomski razlogi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Kazenski postopek je sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja ZKP ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP.
ZDen člen 10, 10/2. Finančna in izravnalna pogodba člen 2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja. Zgolj navedba, da se dohodek blagajne vzajemne pomoči v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
ZDen člen 44. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti člen 2, 5.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine
Za porušene objekte se lahko določi vrednost zgolj kot odškodnina v višini osnovne vrednosti in za njihovo ocenjevanje vrednosti Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ne pride v poštev. Ker torej porušeni objekti nikoli niso bili del kulturnega spomenika, je napačna uporaba 5. člena zgoraj navedenega Pravilnika pri ugotovitvi vrednosti odškodnine, ki denacionalizacijskim upravičencem pripada. Enako pa velja to tudi za parcelo 769, ki je bila po dejanskem stanju ob podržavljenju njiva, torej na njej niso stali objekti, ki danes zaradi razglasitve predstavljajo kulturni spomenik.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za priznanje odškodnine 3. 11. 2011 za dejanje, ki je bilo storjeno 6. 4. 2010, torej po preteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrgel. Organ je tudi pravilno zaključil, da iz zahteve (tudi) ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala okoliščine po drugem odstavku istega člena, zaradi katerih zahteve ni mogla vložiti v predpisanem šestmesečnem roku, temveč je navedla (le), da zahtevo ponovno vlaga zato, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica ni bila povzročiteljica nasilja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilke namesto določb ZSV pravilno uporabil primerljive določbe ZUJF in ugotovil, da 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR, tožnica pa je v obdobju od maja do oktobra 2012 na transakcijski račun prejela 540,26 EUR pokojnine (mesečno). Navedeni podatek, ki mu tožnica v tožbi ne oporeka, pomeni, da tožničin mesečni znesek pokojnine presega zakonsko določen cenzus, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije, kar pomeni, da tudi pravni nasledniki te osebe niso upravičenci po 12. členu ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba je pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe.
mejna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo
Tožniku je bilo vabilo na ustno obravnavo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je bila njegova odsotnost z ustne obravnave opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.