mednarodna zaščita - preganjanje - redni postopek - zavrnitev prošnje
Tožena stranka se je pri odločitvi v prvi vrsti oprla na ugotovitev, da tožnik ni nesporno izkazal svoje identitete, saj v postopku ni predložil glede izkazovanja svoje identitete nobenega uradnega osebnega dokumenta, četudi je sam navedel, da je v izvorni državi imel rojstni list, za katero je pri podaji prošnje sicer obljubil, da jo bo naknadno pridobil. Vendar te obljube tožnik ni izpolnil niti v naknadno dodatno podaljšanem roku. Dodatno je svojo odločitev tožena stranka utemeljila na neprepričljivosti razlogov, ki jih je tožnik uveljavljal v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite (strah pred preganjanjem Talibanov zaradi njegove zaposlitve pri Američanih in strah pred krvnim maščevanjem sorodnikov poškodovanca v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik oziroma strah pred kaznijo zaradi povzročitve prometne nesreče), pri čemer je preverjala verodostojnost izjav tožnika tako z medsebojno primerjavo njegovih izjav, podanih pri vložitvi prošnje, ter njegovih izjav na osebnem pogovoru, primerjala pa jih je tudi s podatki v dokumentih, ki jih je v dokazne namene predložil sam tožnik v upravnem postopku. V tej zvezi je ugotovila, da se tožnikove izjave medsebojno razlikujejo v bistvenih okoliščinah, določene izjave pa so neverjetne, poleg tega pa se ne skladajo tudi s podatki iz predloženih dokumentov, ki naj bi potrjevali tožnikove navedbe.
V zadevi je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali stanje v naravi res še ustreza stanju, predvidenemu z zazidalnim načrtom, ali pa na nekdanji parceli št. 1601/1 stoji še dodaten objekt z lastno gradbeno parcelo, ki je bila že upoštevana pri odmeri komunalnega prispevka za ta objekt, kakor to dokumentirano navajajo tožniki. V primeru če ni tako, pa je ostalo nerazjasnjeno, zakaj med zavezanci za plačilo komunalnega prispevka ni naveden tudi B.A. kot solastnik ene izmed parcel, ki so nastale iz nekdanje parcele št. 1601/1.
V prostorskem aktu predvideni oz. dopustni posegi so na varovanih območjih omejeni s pogoji varstva kulturne dediščine - kulturne krajine. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, ali bi bila gradnja morebiti dopustna po določbah 59. člena OPN, na katere se sklicuje tožnik, saj ne upošteva omejitev, ki izhajajo iz kulturnovarstvenega režima.
ZBPP člen 24. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbi 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo. Pri izračunu mesečnih dohodkov pa se je treba opredeliti oz. pojasniti relevantne razloge glede izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Prosilka ima sredstva, ki so lahko predmet stečajne mase za poplačilo njenih upnikov v osebnem stečaju, zato bi bil namen stečajnega postopka, to je sorazmerno poplačilo vseh upnikov, vsekakor dosežen. Dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja zato tudi po presoji sodišča ni v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev postopka
V konkretnem primeru dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, izpodbijana odločba pa nima razlogov za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi, kar predpostavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ob upoštevanju načela zaslišanja stranke ugotoviti, ali v predmetni zadevi dejansko obstajajo razlogi na strani upravičenca za razrešitev postavljene odvetnice, kot jih ta navaja v svojih predlogih za razrešitev ter dejstva in dokaze, ki bodo narekovali odločitev konkretno navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. V zadevi je odločujoče, ali je tožniku mogoče očitati subjektivni element, to je tožnikovo vedenje, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stečajni postopek - arbitražna odločba - predlog za izvršbo
Tožnik je bil upnik v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika in imel je sklenjeno arbitražno odločbo, ki je lahko podlaga za poplačilo v stečajnem postopku. V primeru prodaje stečajnega dolžnika premoženje ohrani organizacijsko obliko prejšnje pravne osebe, vendar pa ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do dneva prodaje, skladno z določbo 147. člena ZPPSL. Te obveznosti bremenijo stečajno maso, v katero je bila tudi vplačana kupnina, dobljena s prodajo stečajnega dolžnika. Tožnik bi se tako lahko poplačal na podlagi arbitražne odločbe v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika oz. po izvedeni prodaji stečajnega dolžnika v predmetni zadevi dne 31. 3. 2000 iz stečajne mase po ustavitvi stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika. Tožnikov predlog za izvršbo temelji na arbitrarni odločbi, ki je po naravi stvari ugotovitvena in ni primeren izvršilni naslov v skladu z določbo 21. člena ZIZ. Pogoj iz 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Nastanek težko popravljive škode, ki je podlaga za obstoj pogoja iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je treba izkazati določno in njen nastanek tudi utemeljiti z določeno stopnjo verjetnosti.
Sodišče je pri odločanju upoštevalo tudi prizadetost javne koristi, skladno z načelom sorazmernosti. V primeru spornega inšpekcijskega ukrepa je tehtanje javnega interesa in interesov inšpekcijskih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je zahteve za proizvode opredeljene v Pravilniku o varnosti strojev, utemeljil s potrebo po zaščiti javnega interesa, ki se po ZTZPUS-1 izkazuje predvsem kot zagotovitev varnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov in varstvo okolja. Navedeno pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v takšnih zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe odločbe, pa tožeča stranka ni izkazala.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
ZUP člen 138, 200. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - - bivanje v neprimernem stanovanju - ogled stanovanja - navajanje neresničnih podatkov - stranka v postopku
Dejstva, ki jih je A.A. navajala na podlagi vprašanj komisije, presegajo njeno vlogo lastnice stanovanja, ki je omogočila komisiji ogled stanovanjskih razmer. Na ta dejstva, ki jih je komisija presodila skupaj z ugotovitvami ogleda, pa je oprta sporna odločitev prvostopenjskega organa, pri čemer pa tudi ni razvidno, kakšen status v postopku je imela lastnica stanovanja. Ker A.A. med postopkom ogleda ni bila zaslišana kot priča, organ ni imel podlage, da se opre na njeno izpovedbo ter jo oceni kot neverodostojno.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.
Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepoved zasedanja kategorizirane javne poti
Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Do BPP je na podlagi 12., 13. in 14. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje pa se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 dalje znaša 260 EUR.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
življenjsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje - davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - davčno priznani odhodki - dohodnina - akontacija dohodnine - boniteta
Tožeča stranka je kot skleniteljica zavarovanja s pobotom na osnovi dobropisa za svojega delavca plačala zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje v znesku 6.874.619,00 SIT. Upravičenec in prejemnik zavarovalne vsote je bil zavarovanec. Ta plačila se zato po 17. členu ZDoh štejejo za boniteto, od katere je bil izplačevalec (delodajalec) dolžan obračunati in plačati davek po odbitku kot akontacijo dohodnine. Boniteta se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov, zato je davčni organ izračunal davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost.
Pobotani znesek zavarovalne vsote 6.874.619,00 SIT bi moral biti knjižen v dobro prihodkov in v breme stroškov zavarovalnih premij, ki v skladu z 12. členom ZDDPO niso davčno priznani.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker sodni postopek ni bil začet v roku, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
Tožnica je v vlogi – formularju navajala, da sta bila starša bivša politična zapornika, ki sta umrla pred vložitvijo zahteve, dokazov o tem pa ni predložila, zato prvostopenjski organ ni imel podlage, da odloči o njeni zahtevi, ne da bi prej od tožnice zahteval, da predloži in priskrbi dokaze, ki njene trditve dokazujejo.
ZUS-1 člen 20, 20/1. ZUP člen 82, 82/2, 82/3, 82/4. ZDIJZ člen 17, 17/3, 27, 27/3.
spletne igre na srečo - stranka v postopku - vpogled v spis
Iz tožnikove vloge za vpogled v spis ni mogoče sklepati, da želi informacijo, ki ustreza pojmu informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ, temveč, da želi pregledovati in prepisovati dokumente določenih upravnih zadev. Zato upravni organ ni mogel tožnikove zahteve obravnavati kot zahteve za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ.
Upravni organ je tožnikovo zahtevo napačno pravno kvalificiral; obravnavati bi jo moral glede na vsebino in tožnikovo opredelitev po določbah 82. člena ZUP in ne v smislu določb ZDIJZ. Ker je ni obravnaval takšno, kot je bila vložena, je kršil pravila postopka.