denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - premoženje pravnih oseb v mešani lastnini
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnostni razlog - napačno ugotovljeno dejansko stanje - izvršljivost odločbe
Morebitno napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku izdaje predmetne delne denacionalizacijske odločbe glede okoliščin obstoja funkcionalnega zemljišča na sporni nepremičnini, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno s to odločbo.
Pravno odločbe ni mogoče izvršiti, če ima odločba, ki se izvršuje, tako nedoločen izrek, da je zaradi tega ni mogoče izvršiti, te nepravilnosti pa v upravnem postopku tudi naknadno ni mogoče odpraviti. Da je bila predmetna delna denacionalizacijska odločba v zemljiški knjigi že izvršena, saj je zemljiškoknjižno sodišče že opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist denacionalizacijskih upravičencev, med strankam niti ni sporno. Morebitno neupoštevanje načela vrstnega reda vpisov s strani zemljiškoknjižnega sodišča, kar zatrjujeta tožnika, pa ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Ker izpodbijana odločitev ne temelji na nespornem zaključku davčnega organa, da sporne zaračunane dobave oziroma storitve sploh ne bi bile opravljene bo moral prvostopenjski organ najprej ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje 1. pogoj za odbitek vstopnega DDV. Če zaračunane storitve z navedenimi računi, sploh niso bile opravljene, potem bo že na podlagi takega zaključka tožniku zavrnil pravico do odbitka vstopnega DDV za navedene račune. V primeru, da navedeni zaključek ni mogoč, bo glede teh računov davčni organ presojal še nadaljnja pogoja, in sicer, ali so računi ustrezni ter ali gre za uporabo teh dobav oziroma storitev za namene tožnikovih obdavčenih transakcij. V primeru, da tožnik izpolnjuje omenjene tri pogoje, se zavrne pravica do odbitka vstopnega DDV le, če se mu dokaže, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, del utaje DDV.
Določba 68. člena ZDen in v zvezi z denacionalizacijskimi postopki 304. člen ZUP je namenjena zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka zaradi vračanja podržavljenega premoženja v naravi. Kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, gre za zavarovanje izpolnitve vsaj verjetno izkazane obveznosti še pred izdajo odločbe, s katero se o njej odloči, če so za to izpolnjeni pogoji. Zavezancu za vrnitev podržavljenih nepremičnin naj se prepreči, da bi se izognil svoji denacionalizacijski obveznosti.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Navedbe tožnikov, da ne gre za promet, pač pa da sta na zemljišču lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi 43. člena SPZ, je organ pravilno zavrnil na podlagi ocene, da pogodbeniki s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, zaradi česar gre (pri prenosu lastninske pravice) za promet s kmetijskim zemljiščem.
Tudi če priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, se sodišče z organom strinja, da s predloženo pogodbo pogodbeniki urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Če organ pogodbe po vsebini ne bi mogel ocenjevati, bi se s sklepanjem pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja lahko obšlo (izigravalo) določbe ZKZ o predkupnih upravičencih.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnin - smiselna uporaba ZUP - skrajšani ugotovitveni postopek
V določbah ZOZKD ni podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji za tovrstni ugotovitveni postopek po določbah 144. člena ZUP niso izpolnjeni.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi. Če je dejansko stanje takšno, že to zadošča za odločitev o vračanju v naravi in dodatno tehtanje učinkov te oblike denacionalizacije na pravni položaj vlagateljev zasebnega kapitala in pravice denacionalizacijskih upravičencev ni potrebno. Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Končanje postopka v obravnavani zadevi, glede na obseg odobrene pravne pomoči, sodišče razume kot tožnik, do pravnomočnosti. Torej kolikor se 16. 4. 2010 postopek ni končal s poravnavo (ali pravnomočno sodbo), tožena stranka tega časovnega trenutka ni mogla uporabiti kot relevantnega. Takšno razumevanje pravdnega postopka bi bilo tudi v nasprotju s prvim odstavkom 300. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - verjetni izgled za uspeh
Zaključek organa za BPP, da je izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, ker zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, je napačen oziroma vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, iz česa naj bi bili poplačani stečajni upniki, če ni stečajne mase, kar pomeni izničenje namena stečajnega postopka, to pa v posledici lahko pomeni tudi nerazumnost zadeve glede na 24. člena ZBPP.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Upravni postopek je bil končan z izdajo odločbe drugostopenjskega organa z dne 16. 7. 2012, ki je bila tožnici vročena 23. 8. 2012. Slednja je tožbo vložila 27. 9. 2012, t.j. po poteku roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, zato je tožba prepozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - objektivni pogoj - osebnost storilca
Organ za BPP je pri svoji odločitvi pravilno upošteval načelo oziroma interes pravičnosti, in sicer glede na podatke, s katerimi je razpolagal, tako obdolženčevo osebnost, kot tudi težo kaznivega dejanja ter zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - vlagatelj pobude - pravni interes
Zgolj dejstvo, da je bil tožniku priznan status stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega gradbenega dovoljenja za gostinski lokal, po presoji sodišča ne izkazuje njegovega pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - postopek o prekršku
Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči v postopku o prekršku je treba izhajati iz kriterijev, ki po sodni praksi veljajo za kazenski postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Gradbeni inšpektor je izkušen strokovnjak s področja graditve objektov (144. člen ZGO-1), zato sodišče ne dvomi v njegov zaključek, da, glede na konstrukcijo objekta, ni mogoča odstranitev le tistega dela balkona, ki je neskladen z gradbenim dovoljenjem, in je zato tožnik dolžan odstraniti balkon v celoti.
ZDen člen 25, 25/2, 25/2-2, 25/2-3. ZUP člen 2, 8, 207, 207/1, 214, 214/1.
denacionalizacija - oblika vračanja - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - vzpostavitev lastninskega deleža do višine prvotne vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - pravica upravičenca do izbire oblike vračanja - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
V skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZDen ima denacionalizacijski upravičenec pravico do izbire oblike vračanja podržavljenega premoženja. V tej zadevi je vložil zahtevo za vzpostavitev solastniškega deleža do višine prvotne vrednosti razlaščene nepremičnine, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, na kakšni podlagi je upravni organ, v nasprotju z zahtevo upravičenca odločil, da se vzpostavi lastninska pravica na podržavljeni zgradbi in upravičencu naloži plačilo bistvene povečane vrednosti nepremičnine.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva
ZDavP-2 v določbah 159., 160. in 166. člena določa izvzetja iz izvršbe in omejitve z namenom, da se dolžniku pustijo sredstva, ki so nujna za preživetje.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - finančna spodbuda za naložbo zamenjave zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe - razpisni pogoji - nova naložba
Za odobritev nepovratnih javnih sredstev je vlagatelj moral izpolniti vse pogoje določene v javnem pozivu, torej tudi pogoj, da bo nova naložba izvedena po oddaji vloge na javni poziv.
ZUP člen 99, 99/3, 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36.
inšpekcijski ukrep - rok za izpolnitev naloženih obveznosti - pravna narava roka za izpolnitev naloženih obveznosti - predlog za podaljšanje roka - materialni rok - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V primeru, ko je rok za izpolnitev obveznosti sestavni del inšpekcijske odločbe – izvršilnega naslova, rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč gre za materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Z odločitvijo o zavrženju vloge tožnika za podaljšanje tega roka zato ni bilo poseženo v katero od njegovih pravic.
Ustno odločbo je po njeni naznanitvi mogoče spremeniti ali odpraviti samo z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev. Glede na pravno naravo ustnega sklepa je pisni sklep zgolj odpravek te ustne odločbe, posledično čemur morata biti identična, saj je med njima razlika zgolj v njuni obličnosti, glede drugih lastnosti pa imata enake učinke in posledice. Iz upravnega spisa je razvidno, da je pri ustni naznanitvi ukrepa omejitve gibanja uradna oseba tožniku pojasnila, da mu bo gibanje omejeno na prostore Azilnega doma. V izpodbijanem sklepu pa je za razliko od ustno izrečene odločitve v izreku navedeno, da se tožniku omeji gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni. Iz navedenih razlogov je tožena stranka ravnala v nasprotju s pravili postopka, zato je sodišče sklep odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.