upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - ustavitev postopka
Ker tožnik sodišču v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
ZDavP-2 člen 5, 7, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP člen 39.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - obdavčitev nepojasnjenega vira
Tožnica ni z ničemer dokazala, da sredstva, s katerimi je razpolagala, ne podležejo obdavčitvi. Glede preverjanja finančnega stanja in plačil v ZDavP-1 kot tudi ZDavP-2 ni posebnih omejitev, kolikor se preveritve nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine. Ni pa bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira.
Čeprav je v 41. členu ZDavP-2 določeno, da morajo fizične osebe dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let od poteka leta, na katero se davčna obveznost nanaša, mora davčni zavezanec davčnemu organu glede starejših relevantnih dohodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven.
ZMZ člen 60, 61, 63. ZUS-1 člen 32, 32/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 28, 28/2.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - izpodbijanje domneve o varni tretji državi - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Tožnik ne zatrjuje, da bi izpodbijani sklep ne vseboval eksplicitne navedbe pravno relevantnih dejstev (da je tožnik iz izvorne države Pakistana preko, med drugim, ozemlja Republike Hrvaške kot sopotnik v osebnem avtu pripotoval do državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo dne 30. 12. 2012, ki jo je na Mednarodnem mejnem prehodu Metlika želel prestopiti s svojim prenarejenim pakistanskim potnim listom, v katerem se je nahajalo grško dovoljenje za prebivanje, ki je v Schengenskem informacijskem sistemu zabeleženo kot ukradeno), niti s strani tožene stranke tako ugotovljenih dejstev v tožbi ne izpodbija in glede teh dejstev ne navaja kakorkoli drugače (in tudi ne ponudi oziroma ne predlaga nobenega dodatnega dokaza).
Tožnik ves čas trajanja postopka ni navedel, predlagal ali predložil kakršnihkoli dokazov, da bi Hrvaška zanj osebno ne bila varna tretja država. Navajal je le, da je bil nek neimenovani Pakistanec, sicer tožnikov prijatelj, ki je živel na Hrvaškem, vrnjen v Pakistan. Vendar ob tem tožnik ni zatrjeval (niti ni izkazal), da bi omenjeni prijatelj na Hrvaškem zaprosil za azil niti ne, da bi mu bila prošnja za azil zavrnjena in tudi ne, da sploh ne bi bila obravnavana. Prav tako pa tožnik ni zatrjeval, da bi on sam osebno, ko se je tam nahajal, imel z državo Republiko Hrvaško kakršnekoli negativne izkušnje, predvsem pa ni izpodbijal uporabe koncepta varne tretje države zaradi podvrženosti mučenju, krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju in ni zatrjeval, da njegova prošnja ne bo vsebinsko obravnavana, oziroma, da Hrvaška prošenj vsebinsko ne obravnava.
Sodišče je zahtevi tožnika za izdajo začasne odredbe ugodilo, saj bi bil tožnik, v primeru, da bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, izročen Republiki Hrvaški, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja več na območju Republike Slovenije in pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi bil tožnik izročen Republiki Hrvaški.
ZUP člen 99, 129, 129/1, 129/1-3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
inšpekcijski postopek - izjava o dejstvih in okoliščinah - prošnja za podaljšanje roka - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organ izda zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
varstvo osebnih podatkov - delodajalec - oddaljen dostop do računalnikov - namen zbiranja in obdelave podatkov
Tožena stranka z izpodbijanim aktom ni ugotovila, kateri je zakonit namen zbiranja in obdelave podatkov v konkretnem primeru oziroma je s tega ključnega vidika izpodbijana odločba nejasna in deloma kontradiktorna.
Tožena stranka je po eni strani prepustila tožeči stranki avtonomijo, da „opredeli dopustne namene oddaljenega dostopa“. Po drugi strani pa je v obrazložitvi akta ugotovila, da namen obdelave podatkov, ki naj bi bil v nadzoru nad učinkovitostjo dela zaposlenih, ni zakonit namen iz 46. člena ZDR, čeprav je tožbeni ugovor o tem, da ima kot delodajalec legitimen interes nadzirati, ali zaposleni delovna sredstva uporabljajo za namen, za katerega so jim bila dana v uporabo in da preprečuje, odkriva in preganja disciplinske prekrške zaposlenih in zlorabo delodajalčeve opreme za osebne namene, mogoče umestiti v določilo 4. odstavka 9. člena ZVOP-1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite - mladoletni prosilec - Somalija
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da tožnik ne more več uveljavljati razlogov preganjanja, ker v njegovem kraju organizacije Al-Shabaab, ki ga je preganjala, sedaj ni več. Al-Shabaab ne nadzoruje več mesta Mogadiš, tožnik pa je zatrjeval strah pred preganjanjem s strani navedene organizacije v mestu Mogadiš, zaradi česar ne more več utemeljeno uveljavljati strahu pred preganjanjem. Pravilno pa je tudi upoštevala, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne zaščite iz razlogov, kot so navedeni v odločbi (tožnik je mladoletnik, razmere v Somaliji pa še niso v tolikšni meri primerne, da bi se tja lahko vrnilo mladoletnika).
ZDavP-2 člen 174. ZGD-1 člen 349, 365, 369. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - zastaranje terjatve - sklep o davčni izvršbi - sklep o popravi pomote - upravni spor - tožbena novota
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen.
Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača.
Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih navedb ni videti razloga, da bi tega ne mogel storiti že v davčnem postopku. V tem delu gre tako za nedopustne tožbene novote in s tem za navedbe in dokazila, ki jih sodišče ne more upoštevati pri odločanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ugotovitve organa za BPP, da gre za identičnost zahteve v dejanskem stanju in pravni podlagi, ter da je bila o prvi zahtevi že izdana zavrnilna odločba je bila pravilna, zato je imel organ za BPP podlago, da ravna po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP in novo prošnjo zavrže.
ZUP člen 4. Javni razpis Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2011 Univerze v Ljubljani točka 3a, 13.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - ugovor zoper sklep o izboru in dodelitvi sredstev - odločitev o ugovoru - smiselna uporaba določb ZUP
Med strankama ni (več) sporno, da je bil ugovor tožnice vložen pravočasno, kljub temu pa o ugovoru rektor univerze vsebinsko ni odločal. Čim je tako, sodišče preizkusa pravilnosti odločitve o vlogi tožnice ne more opraviti. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje odločitev in navaja razloge, zaradi katerih tožnica ni bila izbrana, vendar z odgovorom na tožbo tega, da drugostopenjski organ ni vsebinsko presojal odločitve in razlogov iz prvostopenjskega sklepa, ni mogoče popraviti. Res je sicer, da se glede na 4. člen ZUP določbe tega zakona v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporabljajo smiselno. Vendar je v javnem razpisu, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, izrecno določeno, da lahko prijavitelji zoper sklepe o izboru in dodelitvi sredstev vložijo ugovore. To pa pomeni, da mora drugostopenjski organ ugovore obravnavati in o njih tudi odločiti s sklepom.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - relevanten dokaz
Ni dopustno sklepanje, h kakršnemu ob odsotnosti relevantnega dokaza napeljuje tožnik, ki navaja, da namreč iz predložene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je B.B. podpis A.A. ponaredila (na pooblastilu z dne 19. 5. 2005), zato naj bi bil po njegovem mnenju edino razumen sklep, da je ponaredila tudi podpis na pooblastilu z dne 20. 5. 2005 (tako sklepanje ni dopustno že glede na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS).
Prvostopenjski organ je pri preizkusu predloga za obnovo postopka v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 10. točke 260. člena ZUP zaključil, da predlog ni pravočasen, ob ugotovitvi dejstev, da je bil postopek, katerega obnovo je tožnik predlagal, končan z odločbo, ki je bila izdana 8. 9. 2005 in je postala dokončna 30. 9. 2005. Ob takih dejstvih je zaključek prvostopnega organa pravilen. Prvostopenjski organ namreč izpodbijane odločbe niti ni temeljil na zaključku o neizkazanosti obnovitvenega razloga iz 10. točke 260. člena ZUP, pač pa na zaključku, da predlog že ni bil vložen v zakonskem roku oziroma da predloga iz obnovitvenega razloga po 10. točki 260. člena ZUP ni mogoče vložiti po preteku enega meseca od dneva izdaje odločbe in treh let od dokončnosti odločbe. Organ se je pri preizkusu pravočasnosti predloga pravilno opiral na določbe 263. člena ZUP, v katerih so določeni roki, v katerih se lahko predlaga obnovo postopka.
ZDen člen 60, 60/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pomembno, da je lastnik stanovanja v stavbi do začetka privatizacije podržavljenega premoženja imel na zemljiščih, ki predstavljajo funkcionalna zemljišča, pravico uporabe, ki pa se je z lastninjenjem nato transformirala v solastninsko pravico, in da funkcionalno zemljišče za predmetno stavbo še nikoli ni bilo odmerjeno, zato je mogoče, da je bilo z odločbo z dne 17. 6. 2008 poseženo v solastninsko pravico lastnikov posameznih delov stavbe.
Pravilen je zaključek organov pri preizkusu predloga po prvem odstavku 267. člena ZUP, da so okoliščine, na katere je predlagateljica uveljavljani obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP oprla, izkazane, saj je ta pravočasnost predloga utemeljila s sklicevanjem na okoliščino, da je dne 19. 10. 2009 prejela s strani prvostopenjskega organa kopijo denacionalizacijske odločbe z dne 17. 6. 2008, ki ji jo je ta organ posredoval kot informacijo javnega značaja, po tem ko ga je z vlogo z dne 21. 9. 2009 zaprosila za podatke o poteku postopka oziroma za vročitev morebitne izdane odločbe. Ko stranka izve za izdajo odločbe na način, da se lahko seznani z njeno vsebino, in ko spisna dokumentacija tudi izkazuje, da je bila predlagateljici denacionalizacijska odločba z dne 17. 6. 2008 vročena 19. 10. 2009, predlog pa vložen 16. 11. 2009, je pravilen zaključek organov, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - nujni postopek
Vodenje nujnega postopka je razlastitvena upravičenka pravilno utemeljevala z roki izgradnje, oškodovanjem javnega interesa ter nezmožnostjo črpanja evropskih finančnih sredstev, v kolikor z gradnjo ne bi bilo mogoče začeti. Učinki nujnega postopka so nesuspenzivnost pritožbe glede prenosa lastninske pravice in prevzema posesti, kar omogoča hitrejšo uresničitev razlastitvenega namena.
občinska cesta - zavarovanje ceste - omejitev prometa za tovorna vozila - stranka v postopku
V konkretnem primeru gre za odločbo, ki se nanaša na stanje ceste in varnost prometa na njej, izdana pa je bila po uradni dolžnosti na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Slovenske Konjice. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnica ni bila stranka tega upravnega postopka, odločba ji tudi ni bila vročena, tako da glede na pravno podlago, na kateri je izdana odločba, tudi ne more biti stranka v pritožbenem postopku.
evidentiranje parcelacije - parcelacija zaradi razlastitve - elaborat
Dokumentacijo o urejenih mejah iz prejšnjih postopkov je geodet pri parcelaciji lahko uporabil, in na njeni podlagi ugotovil, da je pogoj za parcelacijo iz 49. člena ZEN izpolnjen.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevanten predpis
Pogodba za kmetijsko zemljišče, kmetijo, ali gozd, katero mora odobriti upravna enota, je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve, kar pomeni, da je učinkovanje pogodbe zadržano in učinek pogodbe nastane šele z izpolnitvijo pogoja. Darilna pogodba, ki jo je sklenil tožnik, pa zanjo pred uveljavitvijo ZKZ-C ni izposloval odobritve upravnega organa, torej še ni pričela učinkovati.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastnega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
V primeru, ko je zasebni kapital v mešanem podjetju bagatelen, ni ovire, da se podržavljeno premoženje, ki je bilo kot družbeno premoženje vloženo v mešano podjetje, vrne v naravi.
Ocena sorazmernosti med zasebnim vložkom v podjetje in premoženjem denacionalizacijskih upravičencev, ki bi se iz podjetja vračalo, postane pomembna šele, če ocena bagatelnosti zasebnega vložka v mešano podjetje ne dopušča vrnitve v naravi, bila bi pa ta oblika vračanja dopustna, če bi bil pravni interes za varovanje lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev močnejši od takega pravnega interesa zasebnih vlagateljev.
ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 76b, 81, 82. ZDDV člen 34, 40, 40/2.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neobičajna poslovna praksa - neverodostojna listina - subjektivni element
Pri tožniku je bilo ugotovljeno, da gre za neobičajno poslovanje, da ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, ki se pričakuje od preudarnega podjetnika, po katerem bi lahko prepoznal, da gre za sumljiv posel, v katerem se je praktično o vsem dogovarjal le s svojim naročnikom.
Glede na objektivne okoliščine je tožniku mogoče očitati subjektivni element oziroma, da v transakcijah z družbo A. d.o.o. ni bil dobroveren. Zato se mu glede uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV po računih te družbe lahko utemeljeno očita, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki pomenijo zlorabo DDV ter mu iz tega razloga odbitek vstopnega DDV ne gre. Tožniku se ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na sklenitev posla, nevodenju evidenc o nabavi in porabi materiala, neskladnosti izjav, ki jih je dal v postopku, lahko očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8. ZDIU12 člen 4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - skrajšani ugotovitveni postopek
Prosilka nikjer v prošnji ni navedla, da je preživninska zavezanka, niti v rubriki C. Odhodki v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prošnje – 301 – izplačane preživninske obveznosti, je označila z „NE“. Ob tako izpolnjeni prošnji tožena stranka ni mogla vedeti, da ima tožnica sina in da je dolžna plačevati preživninsko obveznost. Posledično tudi ni bila dolžna zaradi tega dejstva zasliševati tožnice v dokazne namene.
ZVO-1 člen 148, 148/7, 148/8, 148/9, 148/10, 156, 157. Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 27, 30, 30/1, 35, 39, 39a.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - nadzor nad izvajanem dimnikarske službe - pooblastila inšpektorja za okolje
Inšpektorica v konkretni zadevi ni ugotavljala, ali je tožnica kršiteljica predpisov in ji v tej posledici naložila odpravo pomanjkljivosti v smislu inšpekcijskega nadzora, temveč je preverjala strokovnost izvedbe naloge dimnikarske službe, ki jo je tožnica opravila pri uporabniku, ki se z njenim ravnanjem ni strinjal in je zahteval ukrepanje pristojnega državnega organa. To pa je že vsebina nadzora nad izvajalcem javne gospodarske službe, ki jo glede na koncesijsko razmerje po 148. členu ZVO-1 ter 27. in 39.a členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom opravlja koncedent, v tem primeru pristojno ministrstvo. Zato je inšpektorica presegla pooblastila, ki jih ima po ZVO-1 in navedeni Uredbi.