Tožeča stranka procesne predpostavke, izkazovanja pravnega interesa ali določene pravice v smislu 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ni izpolnila, saj v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ne bi bil zamejen „s pristojnostmi oziroma pooblastili ter nalogami, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije“.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - sanacijski PUP - dovozna pot
V obravnavanem primeru je materialna podlaga za odločanje sanacijski PUP, ki kot specialni predpis legalizira gradnjo po stanju, kakršno je bilo ugotovljeno v času sprejema sanacijskega PUP, z izjemo sanacijskih pogojev in ne splošni PUP. Splošni PUP je bil v obravnavanem primeru s sprejetjem sanacijskega PUP, ki je kasnejši in specialnejši, konzumiran.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnikova zahteva o ustavitvi postopka iz razlogov njegove dolgotrajnosti nima nikakršne zveze s predmetom odločanja v morebitnem pritožbenem postopku, v katerem bi se odločalo o pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega sklepa o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov, medtem ko zoper odredbo sodišča o dolžnikovi obveznosti, da predloži seznam o stanju svojega premoženja, pravnega sredstva sploh ni. Sodišče zato nima nobenih pomislekov v oceno organa, da iz teh razlogov vložitev pritožbe v obravnavanem primeru ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66. ZUP člen 260, 260/9, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - gradnja cevovoda mineralne vode
Za udeležbo v postopku ne zadostuje vsakršna pravna korist, torej tudi tista, ki je v konkretnem upravnem postopku sploh ni mogoče varovati. Tožnica bi zato morala izkazati obstoj na materialnem predpisu temelječe osebne koristi, v katere je lahko poseženo z gradnjo, za katero se je vodil postopek izdaje gradbenega dovoljenja.Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, se z izdanim gradbenim dovoljenjem ni odločalo o črpanju mineralne vode in ni v ničemer poseglo v razmerje iz koncesijske pogodbe in koncesijske odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - Triglavski narodni park
Za opredelitev nelegalne gradnje je bistveno, da se je gradnja izvajala brez veljavnega gradbenega dovoljenja in ne, ali je bila takšna gradnja v času posega dopustna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe se je iztekel v soboto, 8.12.2012. V skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. To pomeni, da se je rok za tožbo iztekel v ponedeljek, 10.12.2012.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - upravičeni predlagatelj - razveljavitev 74.b člena ZGO-1 - učinkovanje razveljavitve
Čeprav tožnik ni predlagatelj obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09, saj je predlog vložil pred njeno objavo, pri odločanju o njegovem predlogu za obnovo postopka ni mogoče upoštevati razveljavljenega 74.b člena ZGO-1. V nasprotnem primeru namreč tožnik v svojem, v času objave ustavne odločbe še ne dokončnem postopku za obnovo, ne bi bil v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 2. točke ustavne odločbe. Poleg tega o tožnikovem pravnem položaju, temelječem na zatrjevani pravici do udeležbe v postopku, do učinkovanja navedene razveljavitve ZGO-1 še ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za primer, ko bi tožnik že v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zahteval, da se mu omogoči udeležba, pa bi bila ta zahteva do začetka učinkovanja razveljavitve določb ZGO-1 pravnomočno zavrnjena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - vlaganja v zunanjo ureditev objekta - relevantno obdobje
Obveznost iz naslova plačila NUSZ nastane ob začetku leta za tekoče leto in je zavezanec tega plačila lahko oproščen, če je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 12.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, torej če gre za zavezanca, ki je v preteklem letu vložil sredstva v zunanjo ureditev tam naštetih objektov. Tožnica je 29. 12. 2011 vložila vlogo za oprostitev plačila NUSZ za leto 2012. Ker se predlagana oprostitev nanaša na leto 2012, se tožnica pri tem lahko sklicuje na vlaganja v letu pred nastankom obveznosti plačila NUSZ za leto 2012, v konkretnem primeru torej na vložena sredstva v letu 2011.
S tem ko je normodajalec štel za potrebno, da podrobneje razloži, kaj šteje v zunanjo ureditev objektov (fasade, strehe, stavbno pohištvo – okna), je zunanjo ureditev objektov omejil na posege na samem objektu, ki predstavljajo izboljšavo stanja in tudi videza stavbe.
Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi, na kateri izpodbijana odločba temelji, niti ne prilaga drugih dokazov, ki bi dokazovali, da „negativni vplivi“ obravnavane gradnje presegajo meje, ki jih dovoljujejo predpisi, zato je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena.
ZUP člen 4, 128, 279, 279/1, 279/1-4, 279/2. ZUS-1 člen 37, 37/2.
dodelitev službenega stanovanja - zahteva stranke - odločitev brez zahteve stranke - ničnost
Ker je v konkretnem primeru prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom odločil o stvari (dodelitvi službenega dvoinpolsobnega stanovanja v Novem mestu) na podlagi razpisa, ne da bi tožnik podal prijavo na razpis za navedeno stanovanje, v kar tožnik tudi ni pozneje izrecno ali molče s konkludentnimi dejanji nikoli privolil, temveč je temu ves čas izrecno nedvoumno nasprotoval, med drugim z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep v upravnem postopku, kot tudi z vložitvijo predmetne tožbe v upravnem sporu in zahteve za izdajo začasne odredbe, gre v obravnavanem primeru za kršitev pravil procesnega prava, ki ima za pravno posledico ničnost izpodbijanega sklepa.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka ni ugotovila utemeljenih razlogov, da se bo tožnik izognil predaji. Poleg tega pa tudi ni obrazložila, zakaj je nujno oziroma zakaj ni možno z milejšim ukrepom uresničiti legitimnega cilja določila 4. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.