nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - vlaganja v zunanjo ureditev objekta - relevantno obdobje
Obveznost iz naslova plačila NUSZ nastane ob začetku leta za tekoče leto in je zavezanec tega plačila lahko oproščen, če je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 12.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, torej če gre za zavezanca, ki je v preteklem letu vložil sredstva v zunanjo ureditev tam naštetih objektov. Tožnica je 29. 12. 2011 vložila vlogo za oprostitev plačila NUSZ za leto 2012. Ker se predlagana oprostitev nanaša na leto 2012, se tožnica pri tem lahko sklicuje na vlaganja v letu pred nastankom obveznosti plačila NUSZ za leto 2012, v konkretnem primeru torej na vložena sredstva v letu 2011.
S tem ko je normodajalec štel za potrebno, da podrobneje razloži, kaj šteje v zunanjo ureditev objektov (fasade, strehe, stavbno pohištvo – okna), je zunanjo ureditev objektov omejil na posege na samem objektu, ki predstavljajo izboljšavo stanja in tudi videza stavbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - sanacijski PUP - dovozna pot
V obravnavanem primeru je materialna podlaga za odločanje sanacijski PUP, ki kot specialni predpis legalizira gradnjo po stanju, kakršno je bilo ugotovljeno v času sprejema sanacijskega PUP, z izjemo sanacijskih pogojev in ne splošni PUP. Splošni PUP je bil v obravnavanem primeru s sprejetjem sanacijskega PUP, ki je kasnejši in specialnejši, konzumiran.
Tožeča stranka procesne predpostavke, izkazovanja pravnega interesa ali določene pravice v smislu 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ni izpolnila, saj v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ne bi bil zamejen „s pristojnostmi oziroma pooblastili ter nalogami, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije“.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66. ZUP člen 260, 260/9, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - gradnja cevovoda mineralne vode
Za udeležbo v postopku ne zadostuje vsakršna pravna korist, torej tudi tista, ki je v konkretnem upravnem postopku sploh ni mogoče varovati. Tožnica bi zato morala izkazati obstoj na materialnem predpisu temelječe osebne koristi, v katere je lahko poseženo z gradnjo, za katero se je vodil postopek izdaje gradbenega dovoljenja.Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, se z izdanim gradbenim dovoljenjem ni odločalo o črpanju mineralne vode in ni v ničemer poseglo v razmerje iz koncesijske pogodbe in koncesijske odločbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe se je iztekel v soboto, 8.12.2012. V skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. To pomeni, da se je rok za tožbo iztekel v ponedeljek, 10.12.2012.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - Triglavski narodni park
Za opredelitev nelegalne gradnje je bistveno, da se je gradnja izvajala brez veljavnega gradbenega dovoljenja in ne, ali je bila takšna gradnja v času posega dopustna.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obračunsko območje - izgradnja komunalne opreme brez programa opremljanja - zastaranje odmere komunalnega prispevka
V zadevi ni sporno, da zemljišče tožnikov leži v obračunskem območju obstoječe kanalizacije, kot ga določa Odlok o programu opremljanja v drugem odstavku 3. člena, niti to, da je priključitev objektov v naselju Mandrge na občinsko omrežje omogočena z izgradnjo kanalizacije na tem ožjem območju, torej z izgradnjo dela, ki tvori celotno omrežje obstoječe javne kanalizacije v Občini Logatec. Ker tožniki ne trdijo, da bi jim bil komunalni prispevek za javno kanalizacijsko omrežje v preteklosti že odmerjen, so bili s tem v skladu z ZPNačrt izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.
Komunalni prispevek je javna dajatev, kljub temu pa se zanj ne uporabljajo predpisi o obdavčenju, torej tudi ne ZDavP-2, ki v prvem odstavku 125. člena med drugim ureja zastaranje pravice do odmere davka.
Občina stroškov, ki jih je imela z izgradnjo komunalne opreme oz. njenega dela brez programa opremljanja, ne more vključiti med skupne stroške opremljanja na obračunskem območju s komunalno opremo določene vrste (v konkretnem primeru s kanalizacijskem omrežjem). To pa ne pomeni, da za zavezance, ki se bodo priključili na tako zgrajeni del omrežja, sploh ne obstaja dolžnost plačila komunalnega prispevka za siceršnje obstoječe kanalizacijsko omrežje, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi, na kateri izpodbijana odločba temelji, niti ne prilaga drugih dokazov, ki bi dokazovali, da „negativni vplivi“ obravnavane gradnje presegajo meje, ki jih dovoljujejo predpisi, zato je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnikova zahteva o ustavitvi postopka iz razlogov njegove dolgotrajnosti nima nikakršne zveze s predmetom odločanja v morebitnem pritožbenem postopku, v katerem bi se odločalo o pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega sklepa o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov, medtem ko zoper odredbo sodišča o dolžnikovi obveznosti, da predloži seznam o stanju svojega premoženja, pravnega sredstva sploh ni. Sodišče zato nima nobenih pomislekov v oceno organa, da iz teh razlogov vložitev pritožbe v obravnavanem primeru ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - upravičeni predlagatelj - razveljavitev 74.b člena ZGO-1 - učinkovanje razveljavitve
Čeprav tožnik ni predlagatelj obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09, saj je predlog vložil pred njeno objavo, pri odločanju o njegovem predlogu za obnovo postopka ni mogoče upoštevati razveljavljenega 74.b člena ZGO-1. V nasprotnem primeru namreč tožnik v svojem, v času objave ustavne odločbe še ne dokončnem postopku za obnovo, ne bi bil v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 2. točke ustavne odločbe. Poleg tega o tožnikovem pravnem položaju, temelječem na zatrjevani pravici do udeležbe v postopku, do učinkovanja navedene razveljavitve ZGO-1 še ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za primer, ko bi tožnik že v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zahteval, da se mu omogoči udeležba, pa bi bila ta zahteva do začetka učinkovanja razveljavitve določb ZGO-1 pravnomočno zavrnjena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka ni ugotovila utemeljenih razlogov, da se bo tožnik izognil predaji. Poleg tega pa tudi ni obrazložila, zakaj je nujno oziroma zakaj ni možno z milejšim ukrepom uresničiti legitimnega cilja določila 4. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.