ZUP člen 142, 142/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - nepriznanje lastnosti stranke v postopku - napačen pravni pouk - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V zadevi je sporno, ali ima tožeča stranka v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lastnost stranke v postopku. Gre za vprašanje, ki ga mora organ, ki vodi postopek, reševati ob upoštevanju materialnega predpisa, ki ureja neko področje (v konkretnem primeru ZGO-1). Če organ osebi ne prizna lastnosti stranke v postopku, mora izdati sklep zoper katerega je dovoljena posebna, samostojna pritožba (prvi odstavek 142. člena ZUP). Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ, tudi ob upoštevanju materialnih določb ZGO-1, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je upravičena oseba predlagati izdajo uporabnega dovoljenja, ni imel zakonske podlage za izdajo spornega ugotovitvenega sklepa (po vsebini sklepa o nepriznanju lastnosti stranke v postopku).
Tožeča stranka je bila na vložitev tožbe napotena z napačnim poukom o pravnem sredstvu. V takem primeru ima stranka možnost ravnati se po veljavnih predpisih (torej v konkretnem primeru vložiti pritožbo), ali pa ravnati se po pouku, kar pa ji ne more iti v škodo.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova - plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - uresničenje pravice do sodnega varstva
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru je tožnik pravico do sodnega varstva že sam uresničil brez stroškovnih posledic, zato bi bila kakršnakoli drugačna odločitev od izpodbijane (zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoč) nerazumna.
ZUTD člen 11, 11/3, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - program aktivne politike zaposlovanja - kršitev obveznosti
Iz zaposlitvenega načrta tožnika ne izhaja, da bi bil zaradi vključitve v program APZ tožnik oproščen obveznosti udeležbe zaposlitvenih razgovorov na vabilo prvostopnega organa, zato je nastopil zakonski razlog za prenehanje vodenja tožnika v evidenci brezposelnih oseb po deveti alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/1, 24/3, 28. ZEKom člen 144.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
V postopku izdaje sklepa o ustavitvi postopka nadzora zoper A. d.d. nad izpolnjevanjem obveznosti enakega obravnavanja, tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec postopka. Tožnik je sicer podal pobudo za uvedbo z izpodbijanim sklepom ustavljenega postopka nadzora, kar pa mu tudi ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, saj ima v takem postopku položaj stranke zavezanec, vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa položaja stranke nima. Če ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdani sklep.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje
Tožnica je kršila delovnopravno zakonodajo v smislu 1. aleneje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz pravnomočnih odločb izhaja, da je bila pravnomočno spoznana za odgovorno za kršitev na področju delovnega prava.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - navtična dejavnost - obrazložitev odločbe
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 63. člena in 66. člena ZDDV-1, ker tožnik s plovilom ni ustvarjal prihodkov ter je neupravičeno uveljavljal vstopni DDV na podlagi računov za nakupe, ki jih ni uporabil za namene njegovih obdavčljivih transakcij. Po presoji sodišča pa davčni organ v danem primeru ni upošteval v zadostni meri navtične dejavnosti tožnika – posredništvo in prodaja plovil, notranjih motorjev in prikolic za prevoz plovil, katamaranov in navtične opreme ter se ni v celoti opredelil do njegovih ugovorov.
prepoved uporabe objekta - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni
Inšpekcijski organ je po vseh, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - dokazovanje vzajemnosti - bistvena kršitev pravil postopka
Organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni obrazložil dejanske podlage za zaključek o neobstoju mednarodne pogodbe, ki bi bila podlaga za dodelitev BPP tožniku. Pravila postopka je kršil tudi s tem, ko tožniku pred odločitvijo ni dal možnosti izjave o odločilnih dejstvih.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZENDMPE člen 15, 15/3, 29, 29/5, 56.
ureditev meje - izravnava meje - mejna obravnava - strinjanje s predlagano mejo
Tožba, vložena po poteku trideset dni od vročitve upravnega akta s katerim je bil postopek končan, je prepozna.
Prvostopenjski organ je v skladu z določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ker tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - začasna odredba
Zahtevano sodno varstvo, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo (priznanje lastnosti stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in posledično pravico do vložitve pritožbe) in zahtevo za izdajo začasne odredbe (odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja), ne utemeljuje zahteve tožeče stranke za uporabo določbe 32. člena ZUS-1. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe bi namreč imela za posledico odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja, v katerem tožeča stranka ni bila udeležena kot stranka, niti kot stranka stranka z interesom.
Ob preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odvzem pravice do BPP vezala na napačno odločbo, saj v izreku pravne posledice odvzema BPP veže na odločbo z dne 11. 9. 2006, s katero tožnici ni bila odobrena BPP, temveč razrešen postavljeni odvetnik in postavljena nova odvetnica. Izrek izpodbijane odločbe ni določen in izvršljiv, in je zato izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Takšen izrek dopušča različna tolmačenja, ne glede na to, da se lahko njegova vsebina ugotovi posredno iz obrazložitve odločbe. Določnost in izvršljivost odločbe se presoja le na podlagi izreka, saj ima le izrek posledice za tožnico oz. je lahko le izrek pravnomočen.
upravni spor - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnik ne navede ne škode ne morebitnih težko popravljivih posledic, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Kot razlog navaja le, da se z izpodbijano odločitvijo prekomerno posega v njegovo lastninsko pravico. To pa glede na zakonsko ureditev za izdajo začasne odredbe ni dovolj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
V konkretnem primeru ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, prosilec pa tudi ne navaja nobenih okoliščin, povezanih z njegovo osebnostjo in z možnostjo, da se v kazenskem preiskovalnem postopku ni sposoben zagovarjati sam. Zato bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - pristojno sodišče - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa davčnega organa. Ta temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje - cenitev
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, se skladno z 98. členom ZDoh-2 všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Investiranje samo po sebi torej ni dovolj, davčno upoštevni so le (dokazani) stroški investicij pod pogojem, da jih je plačal zavezanec. Gre za dejstva, ki se že po naravi stvari dokazujejo z listinsko dokumentacijo (računi, dobavnicami, bančnimi izpiski, blagajniškimi prejemki, potrdili).
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obračunsko območje - izgradnja komunalne opreme brez programa opremljanja - zastaranje odmere komunalnega prispevka
V zadevi ni sporno, da zemljišče tožnikov leži v obračunskem območju obstoječe kanalizacije, kot ga določa Odlok o programu opremljanja v drugem odstavku 3. člena, niti to, da je priključitev objektov v naselju Mandrge na občinsko omrežje omogočena z izgradnjo kanalizacije na tem ožjem območju, torej z izgradnjo dela, ki tvori celotno omrežje obstoječe javne kanalizacije v Občini Logatec. Ker tožniki ne trdijo, da bi jim bil komunalni prispevek za javno kanalizacijsko omrežje v preteklosti že odmerjen, so bili s tem v skladu z ZPNačrt izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.
Komunalni prispevek je javna dajatev, kljub temu pa se zanj ne uporabljajo predpisi o obdavčenju, torej tudi ne ZDavP-2, ki v prvem odstavku 125. člena med drugim ureja zastaranje pravice do odmere davka.
Občina stroškov, ki jih je imela z izgradnjo komunalne opreme oz. njenega dela brez programa opremljanja, ne more vključiti med skupne stroške opremljanja na obračunskem območju s komunalno opremo določene vrste (v konkretnem primeru s kanalizacijskem omrežjem). To pa ne pomeni, da za zavezance, ki se bodo priključili na tako zgrajeni del omrežja, sploh ne obstaja dolžnost plačila komunalnega prispevka za siceršnje obstoječe kanalizacijsko omrežje, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
Če investitor v roku iz prvega odstavka 201. člena ZGO-1 ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena. To pa je pomenilo tudi, da je bilo inšpekcijsko ukrepanje po ZGO-1 v primeru, če je investitor vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, odloženo do sprejema odločitve v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrškovni postopek - načelo pravičnosti
Prosilec za BPP mora sicer (poleg ostalih) izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa 24. člen ZBPP, vendar je zahteva po izpolnjevanju teh pogojev vezana zgolj na naravo zadeve, na katero se prošnja za BPP nanaša, ne pa na to prošnjo samo po sebi. O tem, da bi bila v nasprotju z načeli pravičnosti in morale tožnikova pričakovanja v postopku za sodno varstvo zaradi prekrška, izpodbijana odločba nima razlogov, prav tako ne o tem, da bi bila njegova pričakovanja v tem postopku kakorkoli nerazumna.