ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka davčne izvršbe - aktivni družbenik
Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.
zemljiški kataster - ureditev meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Tožnik sodnega postopka ureditve sporne meje ni sprožil, zato je prvostopni organ pravilno štel, da tudi on soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava
Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - zdravstvene razmere - brezposelnost prosilca
Tožnica je v postopku predložila zdravniško potrdilo, ki diagnoze navedene v točki 7.2., ne navaja. Upravni organ zato potrdila z vsebino, ki ne odgovarja postavki 7.2. Kronično obolenje zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana ni mogel upoštevati niti ga ne more sodišče, ker bi bilo njegovo upoštevanje mimo določb razpisa.
Tožnica je v razpisu sodelovala kot samska oseba, zato ji upravni organ točk po postavki 11. Družina z manjšim številom zaposlenih ni mogel dodeliti ne glede na predloženo potrdilo.
najemniki denacionalizacijskih stanovanj - nepovratna in kredita sredstva - zahteva za izdajo odločbe
Izkazana okoliščina, da najemnik – prejšnji imetnik stanovanjske pravice - uveljavlja pravice v zvezi s stanovanjem, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku prvotnemu lastniku vrnjeno, torej denacionalizirano, je za priznanje pravic po določbah 173. člena SZ-1 bistvena. Ker v obravnavanem primeru to ni, tožnik pravic po 173. členu SZ-1 ne bi mogel uveljaviti niti v primeru, da bi bil (prejšnji) imetnik stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - katastrski dohodek
Kmetijske površine, ki so v lasti tožnice, dajejo letni katastrski dohodek 160,96 EUR, kar je manj, kot znaša bruto minimalna plača. Ker ugotovljene vrednosti nepremičnin tožnica niti ne prereka, in se tako ocenjena vrednost šteje za uradno cenitev pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa prosilke, je tožena stranka zaradi tožničinega lastnega premoženja v vrednosti 33.198,00 EUR, kar presega vrednost 13.780 EUR, pravilno zavrnila prošnjo za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - invalidnina
Pri ugotavljanju finančnega pogoja je treba upoštevati dohodke, ki se po ZSVarPre štejejo v lastni dohodek prosilca in so določeni v 12. členu tega zakona. To so obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz dejavnosti - davčni inšpekcijski nadzor - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dokončna odločba
Po določbi 302. člena ZDavP-2 davčni organ (kljub izvršljivosti odmerne odločbe pred njeno dokončnostjo) ponovno odmeri dohodnino šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
S poravnavo se je tožnica zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila nastop subrogacije v korist države. Tako je postala glavna zavezanka za plačilo stroškov, odobrenih iz naslova BPP, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
DDV - odmera akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V ponovnem postopku bo moral organ prve stopnje objektivne okoliščine na strani tožnika celovito oceniti v skladu s pravom EU in nacionalno zakonodajo in ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh možnih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7. URS člen 69.
omejitev lastninske pravice - javni interes - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Odločanje o pravici do nadomestila škode, ki lastniku nastane, ker se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, razglašene za spomenik, je po določbah 39. člena ZVKD-1 upravna zadeva; o zahtevku za odškodnino odloča ministrstvo, če gre za spomenik državnega pomena oziroma pristojni organ občine, ki je spomenik razglasila, če gre za spomenik lokalnega pomena. Šele če je zahtevek po temelju pravnomočno zavrnjen, ga lahko lastnik spomenika uveljavlja v pravdi pred pristojnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek
Tožena stranka v spornem primeru ni presojala odklonitvenega razloga za izplačilo odškodnine s strani zavarovalnice, torej da iz listin ne izhaja, da bi bil prosilec za bpp kot oškodovanec udeležen v škodnem dogodku, temveč je verjetnostni izgled za uspeh ugotavljala zgolj po določbi 15. člena ZOZP. Takšna presoja je po mnenju sodišča preuranjena, glede na določbo 17. člena ZOZP. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej presoditi sporni škodni primer glede dejanskega stanja, ki se nanaša na neizkazano prisotnost tožnika po domnevno uradnih podatkih avstrijskih policijskih organov ter nato ponovno ugotoviti verjetni izgled za uspeh prosilca (tožnika) za dodelitev BPP.
izdaja dovolilnic za prevoz območja za pešce - omejitve pri izdaji dovolilnic - pogoji za izdajo dovolilnic
Iz besedila 36. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi izhaja, da je možnost z vozilom prevoziti območje za pešce le v dostavnem času z dovolilnico, in le izjemoma, zaradi posebej utemeljenih razlogov, tudi izven dostavnega časa. Iz besedila tega člena ne izhaja, da bi bilo sploh možno izdati dovolilnico, kakršno so želeli tožniki, torej z veljavnostjo 24 ur. Odlok take dovolilnice ne predvideva.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa druge stopnje
Za odločitev o zahtevi so potekli vsi roki določeni v 28. členu ZUS-1, zato so izpolnjene procesne predpostavke v primeru vložene tožbe zaradi molka organa.
V izreku izpodbijane odločbe mora biti navedeno podržavljeno premoženje, za katerega je določena odškodnina in delež. Obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, v smislu določnosti zahtevka za denacionalizacijo, je navedba parcele, kolikor pa površina parcele ni znana, je treba v ugotovitvenem postopku ugotoviti površino.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1, 157a/3, 157a/4. ZSKZ člen 2, 4, 10.
inšpekcijski postopek - ukrep komunalnega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči
Tožnik je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1, ne glede na to, da v 10. in 10.a členu ni izrecno navedeno, da so njegova sredstva namenjena tudi za opisan namen.
Stroške odstranitve odpadkov namesto lastnika (oziroma neposrednega posestnika) nosi tisti, ki izvaja fizično oblast nad stvarjo (na podlagi pravnega naslova ali brez), kajti ta, ki fizično poseduje zemljišče, ima tudi največjo možnost, da nezakonito odlaganje odpadkov prepreči, kar pa je tudi v skladu z določbo četrtega odstavka 157.a člena ZVO-1, da je primarno dolžan nositi stroške povzročitelj nezakonito odloženih odpadkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilec udeleži ali ne. Zgolj prepis zakonskega teksta v odločbi ne zadošča, pač pa je treba kriterije iz 24. člena ZBPP presoditi na konkretnem primeru. Ugotovitev, da je pomembno, da prosilko v postopku zastopa odvetnik, ker sama nima pravnega znanja, za presojo očitne nerazumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP ni relevantna. Če gre za očitno nerazumno zadevo, prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči nima, ne glede na to, ali sam ima ali nima ustrezno pravno znanje.
Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je bila odločba upravnega organa že odpravljena, zato o tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti (odpravljene odločbe) ni bilo mogoče odločati. Gre torej za pravilno in zakonito odločitev, ki temelji na določbi prvega odstavka 281. člena ZUP, ki določa, da se v primeru odprave odločbe ali izreku odločbe za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, bi po presoji sodišča morala sicer tožena stranka tožnikov predlog za izrek ničnosti zavreči in ne zavrniti, vendar ta odločitev na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ni vplivala.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/7, 238, 238/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - pravno svetovanje in zastopanje
Ker tožnica ni koristila sredstev za BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki so ji bila odobrena na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12, zavrženje njene vloge na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ni bilo pravilno, saj tožnica na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12 ni pridobila nikakršnih pravic, ki bi bile ovira za ponovno vložitev prošnje in njeno vsebinsko obravnavo.
Tožnica je sama vložila predlog za osebni stečaj, torej do storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku že po samem zakonu ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika - ugotavljanje razlogov za razrešitev
V konkretni zadevi je razrešitev odvetnice predlagal tožnik, zato gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP, in ne odvetnica, zaradi česar bi tožena stranka morala v postopku ugotoviti, ali so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na njeni strani. V postopku bi tako tožena stranka morala ugotoviti, ali postavljena odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti. V primeru ugotovitve, da ni razlogov za razrešitev na strani odvetnice, bi tožena stranka morala tožnikovo zahtevo za razrešitev postavljene odvetnice zavrniti. Tožena stranka pa je zaključila, da so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika in s tem dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP s pravnimi posledicami po enajstem odstavku 30. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa v konkretni zadevi ni izkazano, da gre za to situacijo.