prepoved uporabe objekta - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni
Inšpekcijski organ je po vseh, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZEN člen 11, 12, 28, 28/1, 61/1, 61/2.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Tožniki v času tega upravnega postopka in v času izdaje odločbe niso bili zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4. Zgolj postopek vzpostavljanja t.i. posadne listine kot pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, na podlagi katere bi se določena oseba lahko v evidenco zemljiške knjige vpisala kot lastnik posameznih nepremičnin, še ne pomeni, da ta oseba že izkazuje pravni interes za sodelovanje v geodetsko upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranka, pridobitelj ali stranski udeleženec.
ZUP člen 142, 142/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - nepriznanje lastnosti stranke v postopku - napačen pravni pouk - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V zadevi je sporno, ali ima tožeča stranka v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lastnost stranke v postopku. Gre za vprašanje, ki ga mora organ, ki vodi postopek, reševati ob upoštevanju materialnega predpisa, ki ureja neko področje (v konkretnem primeru ZGO-1). Če organ osebi ne prizna lastnosti stranke v postopku, mora izdati sklep zoper katerega je dovoljena posebna, samostojna pritožba (prvi odstavek 142. člena ZUP). Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ, tudi ob upoštevanju materialnih določb ZGO-1, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je upravičena oseba predlagati izdajo uporabnega dovoljenja, ni imel zakonske podlage za izdajo spornega ugotovitvenega sklepa (po vsebini sklepa o nepriznanju lastnosti stranke v postopku).
Tožeča stranka je bila na vložitev tožbe napotena z napačnim poukom o pravnem sredstvu. V takem primeru ima stranka možnost ravnati se po veljavnih predpisih (torej v konkretnem primeru vložiti pritožbo), ali pa ravnati se po pouku, kar pa ji ne more iti v škodo.
ZDavP-2 člen 101, 101/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 29/2.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - dohodkovni kriterij - premoženje
Obročno plačilo ali odpis oziroma delni odpis davčnega dolga se lahko dovoli le v primeru, če se ugotovi ogroženost preživljanja, in le v primeru, če povprečni mesečni dohodki ne presegajo 229,52 EUR za celotni odpis in 448,86 EUR za delni odpis ter 459,04 EUR za obročno plačilo. Ker se za odpis ali delni odpis dolga preverja tudi premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov, je odpis ali delni odpis dolga mogoč le v primeru, da zavezanec in njegovi družinski člani poleg dohodkov, ki ne presegajo zgoraj navedenih zneskov, tudi nimajo premoženja, iz katerega bi bilo mogoče davčni dolg poplačati.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava
Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7. URS člen 69.
omejitev lastninske pravice - javni interes - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Odločanje o pravici do nadomestila škode, ki lastniku nastane, ker se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, razglašene za spomenik, je po določbah 39. člena ZVKD-1 upravna zadeva; o zahtevku za odškodnino odloča ministrstvo, če gre za spomenik državnega pomena oziroma pristojni organ občine, ki je spomenik razglasila, če gre za spomenik lokalnega pomena. Šele če je zahtevek po temelju pravnomočno zavrnjen, ga lahko lastnik spomenika uveljavlja v pravdi pred pristojnim sodiščem.
najemniki denacionalizacijskih stanovanj - nepovratna in kredita sredstva - zahteva za izdajo odločbe
Izkazana okoliščina, da najemnik – prejšnji imetnik stanovanjske pravice - uveljavlja pravice v zvezi s stanovanjem, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku prvotnemu lastniku vrnjeno, torej denacionalizirano, je za priznanje pravic po določbah 173. člena SZ-1 bistvena. Ker v obravnavanem primeru to ni, tožnik pravic po 173. členu SZ-1 ne bi mogel uveljaviti niti v primeru, da bi bil (prejšnji) imetnik stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
S poravnavo se je tožnica zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila nastop subrogacije v korist države. Tako je postala glavna zavezanka za plačilo stroškov, odobrenih iz naslova BPP, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
izdaja dovolilnic za prevoz območja za pešce - omejitve pri izdaji dovolilnic - pogoji za izdajo dovolilnic
Iz besedila 36. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi izhaja, da je možnost z vozilom prevoziti območje za pešce le v dostavnem času z dovolilnico, in le izjemoma, zaradi posebej utemeljenih razlogov, tudi izven dostavnega časa. Iz besedila tega člena ne izhaja, da bi bilo sploh možno izdati dovolilnico, kakršno so želeli tožniki, torej z veljavnostjo 24 ur. Odlok take dovolilnice ne predvideva.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz dejavnosti - davčni inšpekcijski nadzor - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dokončna odločba
Po določbi 302. člena ZDavP-2 davčni organ (kljub izvršljivosti odmerne odločbe pred njeno dokončnostjo) ponovno odmeri dohodnino šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilec udeleži ali ne. Zgolj prepis zakonskega teksta v odločbi ne zadošča, pač pa je treba kriterije iz 24. člena ZBPP presoditi na konkretnem primeru. Ugotovitev, da je pomembno, da prosilko v postopku zastopa odvetnik, ker sama nima pravnega znanja, za presojo očitne nerazumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP ni relevantna. Če gre za očitno nerazumno zadevo, prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči nima, ne glede na to, ali sam ima ali nima ustrezno pravno znanje.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa druge stopnje
Za odločitev o zahtevi so potekli vsi roki določeni v 28. členu ZUS-1, zato so izpolnjene procesne predpostavke v primeru vložene tožbe zaradi molka organa.
denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - rok za vložitev zahtevka
Parcele, ki so predmet odločanja v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, so bile prvič zahtevane z zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 14. 11. 2008, zato so bile vložene prepozno.
Zahteva iz leta 1996 specifikacije parcel ne vsebuje, navaja zgolj katastrske občine. Tako zahtevo je bil organ dolžan razjasniti, ker ni bila sposobna za obravnavo. Namreč bistvena sestavina zahteve je navedba podržavljenega premoženja, ki se ga zahteva v postopku vračanja. Zahtevek mora biti postavljen jasno, torej v primeru vračanja nepremičnin z navedbo parcelne številke, zgolj navedba k.o. ne zadostuje.
DDV - odmera akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V ponovnem postopku bo moral organ prve stopnje objektivne okoliščine na strani tožnika celovito oceniti v skladu s pravom EU in nacionalno zakonodajo in ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh možnih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
ZUP člen 43, 43/2, 142. ZEKom člen 22. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
Že v postopku izdaje regulatornih odločbe je stranka postopka le tisti operater, ki ga organ določi kot operaterja s pomembno tržno močjo in se samo temu operaterju z odločbo naložijo obveznosti, predpisane v določbah ZEKom. Ta odločitev vpliva (zgolj) na pravni položaj obravnavanega operaterja oziroma se posega v njegove pravice in pravne koristi, ne vpliva pa na pravni položaj morebitnih konkurentov obravnavanega operaterja, tj. drugih operaterjev, ki tudi nastopajo na trgu, ki se z odločbo regulira.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/1, 24/3, 28. ZEKom člen 144.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
V postopku izdaje sklepa o ustavitvi postopka nadzora zoper A. d.d. nad izpolnjevanjem obveznosti enakega obravnavanja, tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec postopka. Tožnik je sicer podal pobudo za uvedbo z izpodbijanim sklepom ustavljenega postopka nadzora, kar pa mu tudi ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, saj ima v takem postopku položaj stranke zavezanec, vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa položaja stranke nima. Če ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdani sklep.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - navtična dejavnost - obrazložitev odločbe
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 63. člena in 66. člena ZDDV-1, ker tožnik s plovilom ni ustvarjal prihodkov ter je neupravičeno uveljavljal vstopni DDV na podlagi računov za nakupe, ki jih ni uporabil za namene njegovih obdavčljivih transakcij. Po presoji sodišča pa davčni organ v danem primeru ni upošteval v zadostni meri navtične dejavnosti tožnika – posredništvo in prodaja plovil, notranjih motorjev in prikolic za prevoz plovil, katamaranov in navtične opreme ter se ni v celoti opredelil do njegovih ugovorov.
ZZdr člen 15, 15/1, 15/1-7, 19. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 144/2, 144/3. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne Gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 30, 30/1, 30/1-3, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - prepoved uporabe male kurilne naprave - vezanost inšpekcijskega organa na sporočilo koncesionarja o ugotovljenih pomanjkljivosti
Prvostopenjski organ je imel dejansko in pravno podlago za ukrepanje, pri tem pa je tudi izrekel ukrep, ki ga pri izvrševanju nadzorstvenih nalog (inšpektor) ima pravico (in dolžnost) izreči, in sicer prepoved uporabe kurilne naprave, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, in ki je tudi po svoji vsebini utemeljen na dejstvih, ki izhajajo iz poročila dimnikarskega koncesionarja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - uresničenje pravice do sodnega varstva
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru je tožnik pravico do sodnega varstva že sam uresničil brez stroškovnih posledic, zato bi bila kakršnakoli drugačna odločitev od izpodbijane (zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoč) nerazumna.