ZMZ člen 60, 63, 63/2, 74, 74/2. ZUS-1 člen 32. Direktiva Sveta 2005/85/ES člen 5, 27, 27/4, 39.
mednarodna zaščita - varna tretja država - nacionalni koncept varne tretje države - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - pripravljenost tretje države za sprejem prosilca - načelo nevračanja - prepoved nehumanega ravnanja - učinkovito sodno varstvo - začasna odredba
Napaka toženke v ugotovitvenem postopku, zaradi katere je sodišče tožbi ugodilo, se nanaša na dejstvo, da so trije odrasli tožniki v prošnji jasno navedli, da so prišli iz Grčije, kjer so dalj časa prebivali, in da se bojijo, da bodo vrnjeni v Grčijo, ter na ugotavljanje zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo, kar oboje zadeva pravilno uporabo materialnega prava (60. člen in drugi odstavek 63. člena ZMZ). Zgolj nahajanje tožnikov na Hrvaškem ne zadošča za ugotovitev zveze med njimi in Hrvaško. Še posebej je pomembno, da toženka obstoja omenjene zveze ni ugotavljala v povezavi z okoliščino, ali je Hrvaška pripravljena sprejeti tožnike zaradi vsebinske obravnave prošnje. Ta pripravljenost Hrvaške se namreč povezuje s pogojem zveze med tožniki in Hrvaško kot varno tretjo državo in varstvom načela nevračanja.
Če znotraj sistema Dublinske uredbe, ki veže države članice EU, velja, da je domnevo o varstvu načela nevračanja in absolutne pravice do prepovedi nehumanega ravnanja iz 3. člena MKVČP znotraj držav članic EU možno ovreči in da gre torej za izpodbojno domnevo, potem velja izpodbojnost istovrstne domneve tudi za nečlanice EU.
Težko popravljiva škoda (kot pogoj za izdajo začasne odredbe) je izkazana s tem, da v primeru, če sodišče ne bi zadržalo izvršitve izpodbijanega akta in bi bil tožnik odstranjen iz države, njegova pravica do dostopa do sodišča oziroma učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZMZ) ne bi imela nobenega smisla, čeprav je zakonodajalec tudi stranki, ki ji je izdan sklep o zavrženju prošnje po 63. členu ZMZ, izrecno dal pravico sodnega varstva (2. odstavek 74. člena ZMZ).
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Četrti odstavek 5. člena SZ-1 določa, da kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote, pri čemer so primeri teh delov primeroma našteti in je v nadaljevanju izrecno navedeno, da spada pod skupni del tudi toplotna in hidro izolacija pohodne terase. Prvostopenjski organ je na to določilo vezan.
ZDR člen 64, 64/6, 142, 142/1, 143, 144, 147. ZID člen 15. ZIN člen 28/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - krajši delovni čas od polnega delovnega časa - delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa - nadurno delo - začasna prerazporeditev delovnega časa
Ni v skladu z veljavnimi predpisi takšen način, ko delavci, ki so zaposleni za krajši delovni čas od polnega, opravljajo delo preko dogovorjenega delovnega časa, ki se ne odreja individualno v pisni obliki, temveč je odrejeno delavcem v mesečnem planu dela, za kar pa prejemajo plačilo po redni urni osnovi, kot za redno opravljene ure.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala vse relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, (ne)zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - stečajna masa
Tožena stranka odločitve o tem, da se prosilki brezplačna pravna pomoč ne odobri, ni oprla na ugotovitev, da ima tožeča stranka kot pravna oseba sredstva za založitev predujma, temveč na ugotovitev, da ne razpolaga s premoženjem, ki bi lahko omogočilo poplačilo njenih upnikov in da s tem stečaj ne bi dosegel namena. Takemu stališču tožene stranke pa ni mogoče pritrditi oziroma bi se bilo mogoče z njim strinjati le v primeru, če bi bil stečaj družbe pogojen z obstojem premoženja in s tem zmožnostjo oblikovanja stečajne mase.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - javna listina - dokazovanje neresničnosti v potrdilu navedenih dejstev - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V skladu s tem je treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - pravna presoja - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločitve ne izhaja, kako je organ za brezplačno pravno pomoč pri svoji odločitvi upošteval osebnost tožnice, saj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njeno osebnostjo. Z dejanskega in pravnega vidika so ostala nerazjasnjena tudi dejstva v zvezi z zahtevnostjo zadeve, ki je ni mogoče enačiti s težo kaznivega dejanja oziroma zagroženo kaznijo.
Javni razpis za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu točka X.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme - rok za vložitev vloge - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Vlagatelji so lahko svoje vloge vlagali do poteka roka, določenega v javnem razpisu. Zamuda navedenega roka pa je imela za posledico zavrnitev vloge, iz česar izhaja, da je rok, določen v javnem razpisu za vlaganje zahtevkov materialni prekluzivni rok. Po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo ugasne. Ker je uveljavljanje same pravice časovno omejeno, po poteku razpisnega roka tudi ni več mogoče spreminjati ali razširjati zahtevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravnomočen je postal le del odločitve sodišča prve stopnje, medtem ko je bila zadeva v ostalem delu vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva, v zvezi s katero prosi tožnik za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZMZ člen 60, 61, 63. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vračanje prosilca iz varne tretje države v Grčijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka od hrvaških organov ni dobila informacije, ali imajo upravni organi oziroma sodišče na Hrvaškem ustaljeno sodno prakso, da prosilcev za mednarodno zaščito ne pošiljajo v Grčijo zaradi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.
ZUP člen 144. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 30, 39, 39/3, 40. ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-7.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - prepoved uporabe male kurilne naprave - vezanost inšpekcijskega organa na sporočilo koncesionarja o ugotovljenih pomanjkljivostih
Zdravstveni inšpektorat ni strokovno usposobljen za ugotavljanje tehničnih pomanjkljivosti kurilne naprave in ravno zaradi tega je koncesionar tisti, ki opozarja na odpravo pomanjkljivosti, medtem ko je zdravstveni inšpektorat vezan na sporočilo koncesionarja.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje premoženjskega stanja - pisna izjava prosilca - navajanje neresničnih podatkov v izjavi - zamolčanje relevantnih podatkov - prepoved prepoved vlaganja novih prošenj
Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča ugotovitev, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen. Kot navajanje neresničnih podatkov se šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
ZDavP-2 člen 101, 101/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 29/2.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - dohodkovni kriterij - premoženje
Obročno plačilo ali odpis oziroma delni odpis davčnega dolga se lahko dovoli le v primeru, če se ugotovi ogroženost preživljanja, in le v primeru, če povprečni mesečni dohodki ne presegajo 229,52 EUR za celotni odpis in 448,86 EUR za delni odpis ter 459,04 EUR za obročno plačilo. Ker se za odpis ali delni odpis dolga preverja tudi premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov, je odpis ali delni odpis dolga mogoč le v primeru, da zavezanec in njegovi družinski člani poleg dohodkov, ki ne presegajo zgoraj navedenih zneskov, tudi nimajo premoženja, iz katerega bi bilo mogoče davčni dolg poplačati.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZEN člen 11, 12, 28, 28/1, 61/1, 61/2.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Tožniki v času tega upravnega postopka in v času izdaje odločbe niso bili zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4. Zgolj postopek vzpostavljanja t.i. posadne listine kot pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, na podlagi katere bi se določena oseba lahko v evidenco zemljiške knjige vpisala kot lastnik posameznih nepremičnin, še ne pomeni, da ta oseba že izkazuje pravni interes za sodelovanje v geodetsko upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranka, pridobitelj ali stranski udeleženec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da navedeni t.i. objektivni pogoj glede pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2012 ni izpolnjen, saj je bilo o tej pritožbi že odločeno s sklepom z dne 1. 10. 2012, s katerim je sodišče pritožbo zavrglo. Pravilno pa je presodil tudi, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep z dne 1. 10. 2012, iz razlogov, ker s pritožbo, ki jo je vložila sama, ob tem da ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne more uspeti oziroma niti pričakovati, da bi z njo lahko bila uspešna.
denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - rok za vložitev zahtevka
Parcele, ki so predmet odločanja v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, so bile prvič zahtevane z zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 14. 11. 2008, zato so bile vložene prepozno.
Zahteva iz leta 1996 specifikacije parcel ne vsebuje, navaja zgolj katastrske občine. Tako zahtevo je bil organ dolžan razjasniti, ker ni bila sposobna za obravnavo. Namreč bistvena sestavina zahteve je navedba podržavljenega premoženja, ki se ga zahteva v postopku vračanja. Zahtevek mora biti postavljen jasno, torej v primeru vračanja nepremičnin z navedbo parcelne številke, zgolj navedba k.o. ne zadostuje.
ZUP člen 43, 43/2, 142. ZEKom člen 22. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
Že v postopku izdaje regulatornih odločbe je stranka postopka le tisti operater, ki ga organ določi kot operaterja s pomembno tržno močjo in se samo temu operaterju z odločbo naložijo obveznosti, predpisane v določbah ZEKom. Ta odločitev vpliva (zgolj) na pravni položaj obravnavanega operaterja oziroma se posega v njegove pravice in pravne koristi, ne vpliva pa na pravni položaj morebitnih konkurentov obravnavanega operaterja, tj. drugih operaterjev, ki tudi nastopajo na trgu, ki se z odločbo regulira.
ZZdr člen 15, 15/1, 15/1-7, 19. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 144/2, 144/3. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne Gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 30, 30/1, 30/1-3, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - prepoved uporabe male kurilne naprave - vezanost inšpekcijskega organa na sporočilo koncesionarja o ugotovljenih pomanjkljivosti
Prvostopenjski organ je imel dejansko in pravno podlago za ukrepanje, pri tem pa je tudi izrekel ukrep, ki ga pri izvrševanju nadzorstvenih nalog (inšpektor) ima pravico (in dolžnost) izreči, in sicer prepoved uporabe kurilne naprave, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, in ki je tudi po svoji vsebini utemeljen na dejstvih, ki izhajajo iz poročila dimnikarskega koncesionarja.
ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-4, 12/4. ZBPP člen 12.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Preživnina, ki jo je na podlagi sodne poravnave plačala tožnica, se mora upoštevati oziroma odšteti od njenih lastnih dohodkov. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnica preko banke vse od oktobra do vključno meseca septembra, na bančni račun mld. otroka nakazala tudi znesek otroškega dodatka v višini 50 EUR. Tudi glede otroškega dodatka velja razlaga po nasprotnem, glede na to da 12. člen ZSVarPre kot lastni dohodek, v 4. točki prvega odstavka določa tudi otroški dodatek, zato se torej ta znesek, poslan mld. otroku, ne šteje kot lastni tožničin dohodek.