ustanovitev služnosti v javno korist - stranka v postopku - stranski udeleženec - vstop stranskega udeleženca v postopek
V spornem primeru sta zahtevo za vključitev stranskega intervenienta vložila B.B. in C.C., ki sta stranki v postopku omejitve lastninske pravice (ustanovitve služnosti). Kot stranki v tem postopku, ki se tiče njunih nepremičnin, ne moreta biti hkrati tudi predlagatelja za vstop stranskega intervenienta v njun postopek, temveč bi lahko takšen predlog vložil zgolj tožnik sam, in zahteval vstop v ta postopek omejitve lastninske pravice.
Tožnik ne oporeka ugotovitvi toženke, da bi za predmetni objekt moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni pridobil. Razlogi, zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, pa na odločitev ne vplivajo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Iz ravnanja tožnika izhaja, da je v Republiki Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj bi bilo v primeru, če bi bil v izvorni državi resnično ogrožen, mogoče upravičeno pričakovati, da bi v državi, kjer zaproša za mednarodno zaščito, tudi počakal na odločitev uradnega organa o njegovi prošnji. Tožena stranka je pravilno sklepala, da če bi tožnika nastanila v katerem drugem oddelku azilnega doma, bi lahko brez težav zapustil azilni dom, kot je to storil že dvakrat in odšel v kakšno drugo državo članico Evropske unije.
Od sprejema ZGO-1B dalje je mogoče graditi nadomestne objekte le tako, da se stari objekt odstrani in na njegovem mestu zgradi nov, ta pa mora izpolnjevati še dva nadaljnja pogoja: njegova velikost in namembnost morata biti enaka kot pri odstranjenem objektu. Ker gre za izjemo od pogojev, ki jih prostorski akti sicer določajo za novogradnje, je potrebna stroga razlaga obeh pogojev, zato odstopanja niso dopustna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oglasni pano - enostavni objekt - relevantno dejansko stanje
Sodišče v upravnem sporu preizkuša zakonitost izpodbijanega upravnega akta, v konkretnem primeru prvostopenjske inšpekcijske odločbe, s katero so bili tožniku izrečeni inšpekcijski ukrepi, na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno je obstajalo v času njene izdaje. Kasneje nastale okoliščine na to presojo ne morejo vplivati, tako tudi ne v tožbi zatrjevana uskladitev postavljenega oglasnega panoja z zahtevami prostorskega izvedbenega akta.
Izrazi in besedne zveze, ki izhajajo tudi iz predložene vloge v upravnih spisih in za katere tožnik v tožbi niti ne navaja, da jih ne bi izrekel, po presoji sodišča pomenijo žalitev uradne osebe in posledično organa, pri katerem je ta oseba zaposlena. S tem je spodkopana avtoriteta tega organa in poseženo v njegovo dostojanstvo.
ZGO-1 člen 146, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 13, 13a.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - montažna markiza - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je bil s postopkom inšpekcijskega nadzora seznanjen in pozvan k izjavi. To pomeni, da mu je bila pravica do izjave in s tem do predlaganja dokazov omogočena, če je ni izkoristil, pa ne gre za kršitev te pravice, ki bi jo storil inšpekcijski organ, temveč za voljo tožnika.
Glede na to, da je bila po ugotovitvah inšpekcijskega organa stara konstrukcija odstranjena in da je sedanji izgled objekta drugačen, pomeni postavitev obravnavanega nadstreška novogradnjo, za katero je bilo treba v času gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, saj nadstreška že zaradi njegove dimenzije ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - rekonstrukcija objekta
V skladu s 197. členom ZGO-1 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967, zato te določbe ni mogoče uporabiti v primerih, ko so bile te stavbe po tem datumu predmet nadaljnjih gradbenih posegov, za katere je investitor moral pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Od osebe, ki je preganjana do te mere, da je zaradi tega morala zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, se utemeljeno pričakuje, da bodo vsa njena dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila možnost, pri čemer se niti ne pričakuje, da bo pri tem poznala besedni zvezi azil ali mednarodna zaščita.
gradbeno dovoljenje -pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavnost prostorskih aktov
Tožničina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavanem primeru ni bila popolna že pred uveljavitvijo OPN 23. 10. 2010, ampak bistveno kasneje. V zadevi zato ni bil izpolnjen pogoj za presojo izpolnjevanja zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi določb PUP, saj je ta z uveljavitvijo OPN prenehal veljati, za njegovo uporabo pa tudi ni podlage v prehodni določbi 101. člena OPN, niti v ZUP.
ZUS-1 člen 28, 28/3. ZUP člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 17, 17/3, 19, 19/2, 20, 20/5. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 1, 18, 18/2, 19, 19/6.
odpadki - ravnanje z odpadki - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - odločanje v upravnem postopku - tožba zaradi molka organa
Določanje deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe, pomeni upravno zadevo. Gre namreč za odločanje o obveznosti na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti
V kazenskem postopku je uporaba načela pravičnosti lahko predstavljala podlago za vzpostavitev pravice do brezplačne obrambe, po zdaj veljavni ureditvi po ZBPP pa pravica do dodelitve BPP temelji na izpolnjevanju drugačnega nabora pogojev, z načeli pravičnosti in morale pa pričakovanje ali zahtevek prosilca ne sme biti v očitnem nasprotju. Obeh, čeprav jezikovno podobnih ureditev, torej ni mogoče enačiti, kar pomeni, da pri presoji upravičenosti obdolženca v kazenskem postopku do BPP ne gre za presojo upravičenosti do dodelitve zagovornika, kot je bila ta urejena s prej veljavnimi določbami ZKP.
inšpekcijski postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - inšpekcijski zavezanec
Določitev tožnika za inšpekcijskega zavezanca je okoliščina, o kateri je bilo odločeno z inšpekcijsko odločbo, izdano zaradi nelegalne gradnje objekta, in v kateri je bila zavezancu naložena odstranitev tako zgrajenega objekta. V skladu z 286. členom ZUP pa se tudi izvršba opravi zoper takega zavezanca – osebo, ki je dolžna izpolniti obveznost.
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljena.
ZDavP-2 člen 5, 7, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP člen 39.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - obdavčitev nepojasnjenega vira
Tožnica ni z ničemer dokazala, da sredstva, s katerimi je razpolagala, ne podležejo obdavčitvi. Glede preverjanja finančnega stanja in plačil v ZDavP-1 kot tudi ZDavP-2 ni posebnih omejitev, kolikor se preveritve nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine. Ni pa bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira.
Čeprav je v 41. členu ZDavP-2 določeno, da morajo fizične osebe dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let od poteka leta, na katero se davčna obveznost nanaša, mora davčni zavezanec davčnemu organu glede starejših relevantnih dohodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven.
varstvo osebnih podatkov - delodajalec - oddaljen dostop do računalnikov - namen zbiranja in obdelave podatkov
Tožena stranka z izpodbijanim aktom ni ugotovila, kateri je zakonit namen zbiranja in obdelave podatkov v konkretnem primeru oziroma je s tega ključnega vidika izpodbijana odločba nejasna in deloma kontradiktorna.
Tožena stranka je po eni strani prepustila tožeči stranki avtonomijo, da „opredeli dopustne namene oddaljenega dostopa“. Po drugi strani pa je v obrazložitvi akta ugotovila, da namen obdelave podatkov, ki naj bi bil v nadzoru nad učinkovitostjo dela zaposlenih, ni zakonit namen iz 46. člena ZDR, čeprav je tožbeni ugovor o tem, da ima kot delodajalec legitimen interes nadzirati, ali zaposleni delovna sredstva uporabljajo za namen, za katerega so jim bila dana v uporabo in da preprečuje, odkriva in preganja disciplinske prekrške zaposlenih in zlorabo delodajalčeve opreme za osebne namene, mogoče umestiti v določilo 4. odstavka 9. člena ZVOP-1.
vojni veteran - status vojnega veterana - organizator manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju
Med strankama ostaja sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 2.a člena ZVV za priznanje statusa vojnega veterana - organizatorja manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju. Za to ni odločilno, ali je tožnik imel pisno potrdilo o opravljanju te funkcije. Bistveno je, da bi iz dokaznega postopka izhajalo, da je bil na to funkcijo imenovan s strani pristojnih organov in da jo je tudi opravljal. Tega pa v postopku ni dokazal.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - ustavitev postopka
Ker tožnik sodišču v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
ZDavP-2 člen 174. ZGD-1 člen 349, 365, 369. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - zastaranje terjatve - sklep o davčni izvršbi - sklep o popravi pomote - upravni spor - tožbena novota
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen.
Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača.
Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih navedb ni videti razloga, da bi tega ne mogel storiti že v davčnem postopku. V tem delu gre tako za nedopustne tožbene novote in s tem za navedbe in dokazila, ki jih sodišče ne more upoštevati pri odločanju.