brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti
V kazenskem postopku je uporaba načela pravičnosti lahko predstavljala podlago za vzpostavitev pravice do brezplačne obrambe, po zdaj veljavni ureditvi po ZBPP pa pravica do dodelitve BPP temelji na izpolnjevanju drugačnega nabora pogojev, z načeli pravičnosti in morale pa pričakovanje ali zahtevek prosilca ne sme biti v očitnem nasprotju. Obeh, čeprav jezikovno podobnih ureditev, torej ni mogoče enačiti, kar pomeni, da pri presoji upravičenosti obdolženca v kazenskem postopku do BPP ne gre za presojo upravičenosti do dodelitve zagovornika, kot je bila ta urejena s prej veljavnimi določbami ZKP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oglasni pano - enostavni objekt - relevantno dejansko stanje
Sodišče v upravnem sporu preizkuša zakonitost izpodbijanega upravnega akta, v konkretnem primeru prvostopenjske inšpekcijske odločbe, s katero so bili tožniku izrečeni inšpekcijski ukrepi, na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno je obstajalo v času njene izdaje. Kasneje nastale okoliščine na to presojo ne morejo vplivati, tako tudi ne v tožbi zatrjevana uskladitev postavljenega oglasnega panoja z zahtevami prostorskega izvedbenega akta.
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljena.
ustanovitev služnosti v javno korist - stranka v postopku - stranski udeleženec - vstop stranskega udeleženca v postopek
V spornem primeru sta zahtevo za vključitev stranskega intervenienta vložila B.B. in C.C., ki sta stranki v postopku omejitve lastninske pravice (ustanovitve služnosti). Kot stranki v tem postopku, ki se tiče njunih nepremičnin, ne moreta biti hkrati tudi predlagatelja za vstop stranskega intervenienta v njun postopek, temveč bi lahko takšen predlog vložil zgolj tožnik sam, in zahteval vstop v ta postopek omejitve lastninske pravice.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - rekonstrukcija objekta
V skladu s 197. členom ZGO-1 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967, zato te določbe ni mogoče uporabiti v primerih, ko so bile te stavbe po tem datumu predmet nadaljnjih gradbenih posegov, za katere je investitor moral pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
Izrazi in besedne zveze, ki izhajajo tudi iz predložene vloge v upravnih spisih in za katere tožnik v tožbi niti ne navaja, da jih ne bi izrekel, po presoji sodišča pomenijo žalitev uradne osebe in posledično organa, pri katerem je ta oseba zaposlena. S tem je spodkopana avtoriteta tega organa in poseženo v njegovo dostojanstvo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Od osebe, ki je preganjana do te mere, da je zaradi tega morala zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, se utemeljeno pričakuje, da bodo vsa njena dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila možnost, pri čemer se niti ne pričakuje, da bo pri tem poznala besedni zvezi azil ali mednarodna zaščita.
Od sprejema ZGO-1B dalje je mogoče graditi nadomestne objekte le tako, da se stari objekt odstrani in na njegovem mestu zgradi nov, ta pa mora izpolnjevati še dva nadaljnja pogoja: njegova velikost in namembnost morata biti enaka kot pri odstranjenem objektu. Ker gre za izjemo od pogojev, ki jih prostorski akti sicer določajo za novogradnje, je potrebna stroga razlaga obeh pogojev, zato odstopanja niso dopustna.
Tožnik ne oporeka ugotovitvi toženke, da bi za predmetni objekt moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni pridobil. Razlogi, zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, pa na odločitev ne vplivajo.
gradbeno dovoljenje -pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavnost prostorskih aktov
Tožničina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavanem primeru ni bila popolna že pred uveljavitvijo OPN 23. 10. 2010, ampak bistveno kasneje. V zadevi zato ni bil izpolnjen pogoj za presojo izpolnjevanja zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi določb PUP, saj je ta z uveljavitvijo OPN prenehal veljati, za njegovo uporabo pa tudi ni podlage v prehodni določbi 101. člena OPN, niti v ZUP.
ZUS-1 člen 28, 28/3. ZUP člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 17, 17/3, 19, 19/2, 20, 20/5. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 1, 18, 18/2, 19, 19/6.
odpadki - ravnanje z odpadki - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - odločanje v upravnem postopku - tožba zaradi molka organa
Določanje deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe, pomeni upravno zadevo. Gre namreč za odločanje o obveznosti na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Iz ravnanja tožnika izhaja, da je v Republiki Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj bi bilo v primeru, če bi bil v izvorni državi resnično ogrožen, mogoče upravičeno pričakovati, da bi v državi, kjer zaproša za mednarodno zaščito, tudi počakal na odločitev uradnega organa o njegovi prošnji. Tožena stranka je pravilno sklepala, da če bi tožnika nastanila v katerem drugem oddelku azilnega doma, bi lahko brez težav zapustil azilni dom, kot je to storil že dvakrat in odšel v kakšno drugo državo članico Evropske unije.
inšpekcijski postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - inšpekcijski zavezanec
Določitev tožnika za inšpekcijskega zavezanca je okoliščina, o kateri je bilo odločeno z inšpekcijsko odločbo, izdano zaradi nelegalne gradnje objekta, in v kateri je bila zavezancu naložena odstranitev tako zgrajenega objekta. V skladu z 286. členom ZUP pa se tudi izvršba opravi zoper takega zavezanca – osebo, ki je dolžna izpolniti obveznost.
ZGO-1 člen 146, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 13, 13a.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - montažna markiza - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je bil s postopkom inšpekcijskega nadzora seznanjen in pozvan k izjavi. To pomeni, da mu je bila pravica do izjave in s tem do predlaganja dokazov omogočena, če je ni izkoristil, pa ne gre za kršitev te pravice, ki bi jo storil inšpekcijski organ, temveč za voljo tožnika.
Glede na to, da je bila po ugotovitvah inšpekcijskega organa stara konstrukcija odstranjena in da je sedanji izgled objekta drugačen, pomeni postavitev obravnavanega nadstreška novogradnjo, za katero je bilo treba v času gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, saj nadstreška že zaradi njegove dimenzije ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte.
Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem točka 3. Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti društev, ki so registrirana in delujejo na območju Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem člen 1, 2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - krajevna skupnost - društvo - sofinanciranje delovanja društva - udeležba na mednarodni konferenci - projekt oziroma prireditev prijavitelja
Iz določil javnega razpisa, ki pomeni podlago odločitve, izhaja, da je za dodeljevanje sredstev pomemben projekt oziroma prireditev prijavitelja. Glede na vsebino vlog tožnika in podatke upravnih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke, da iz prijav tožeče stranke posamezni projekti ali prireditve sploh niso razvidni. Zato ji sredstva za sofinanciranje utemeljeno niso bila odobrena.
ZMZ člen 50, 56. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 20.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom dne 20. 1. 2013 in se do odločanja sodišča vanj ni vrnil, čeprav se je moral zavedati pomena samovoljne zapustitve azilnega doma.
Ker ZMZ v 56. členu ne omogoča ponovnega odprtja zadeve v primeru domnevnega umika oziroma v primeru pravnomočno zavržene prošnje, dovoljuje pa ponovno prošnjo v primeru ustavljenega postopka, je za pravilno obrazložitev v tej zadevi bistveno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 476/2012, da si tožnik svojega položaja ne more izboljšati. Tudi če bi bilo njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev o zavrženju njegove prošnje odpravljena, ne bi bil njegov položaj spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ. Za ustavitev postopka po 50. členu ZMZ je pristojna samo tožena stranka in ne sodišče; glede na besedilo 3. odstavka 50. člena ZMZ tožena stranka namreč to lahko stori pred izdajo prvostopenjskega akta in tudi po izdaji prvostopenjskega akta – če se prošnja šteje za umaknjeno. Določilo 3. odstavka 50. člena ZMZ je torej še vedno relevantno v obravnavanem primeru, kajti samo na zgoraj opisani način je mogoče uresničevati namen Procesne direktive (Direktiva Sveta 2005/85/ES), ki v primeru domneve o umiku prošnje zagotavlja prosilcu pravico do ponovnega odprtja zadeve.
vojni veteran - status vojnega veterana - organizator manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju
Med strankama ostaja sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 2.a člena ZVV za priznanje statusa vojnega veterana - organizatorja manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju. Za to ni odločilno, ali je tožnik imel pisno potrdilo o opravljanju te funkcije. Bistveno je, da bi iz dokaznega postopka izhajalo, da je bil na to funkcijo imenovan s strani pristojnih organov in da jo je tudi opravljal. Tega pa v postopku ni dokazal.
Tožena stranka mora v oceni verodostojnosti začeti pri uporabi treh kriterijev iz 3. alineje 1. odstavka 21. člena ZMZ in šele potem obravnavati dejavnike iz 1., 2. in 4. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zaokrožajo tretji kriterij, to je verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je opisal prosilec.
V zvezi z uporabo dejavnika iz 1. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ tožena stranka ne navede nobenega konkretnega primera, ko je tožnik na določeno vprašanje, v zvezi s katerim bi bilo utemeljeno pričakovati obširen in natančen odgovor, odgovoril nerazumno skopo in pavšalno. Pravilnosti uporabe tega dejavnika, ki zaradi možne subjektivne obremenitve, ni eden od treh primarnih kriterijev iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, sodišče zato ne more preizkusiti. Sodišče namreč iz izpodbijane odločbe ne more ugotoviti, kaj točno je tožena stranka štela za preveč skop in pavšalen odgovor.
Račun, iz katerega poslovni dogodek ni razviden, ne pomeni verodostojne knjigovodske listine in podlage za knjiženje po določbah SRS 21. Takšen pomanjkljiv račun tudi ne omogoča presoje, ali gre za poslovno potreben odhodek v smislu 12. člena ZDDPO.
V tožbi predlagani dokaz z zaslišanjem prič bistveno pomanjkljivih listin ne more sanirati. Davčni organ namreč poslovne dogodke presoja na podlagi listinskih podlag za knjiženje in drugih listin, ki jih predloži davčni zavezanec. Dokazno breme, da je dejansko stanje drugačno, je na davčnem zavezancu. V konkretnem primeru je bila pomanjkljivost listin ugotovljena že v zapisniku in je tako imel tožnik možnost ves čas postopka dokazovati nastanek, vsebino in obseg poslovnih dogodkov. Tega ni storil, pač pa je vztrajal, da so njegovi poslovni dogodki izkazani z verodostojnimi listinami, kar pa ne drži.