ZV-1 člen 24, 24/4, 55, 55/2, 124, 124/1, 124/2, 124/5. ZV-1-A člen 50. ZUP člen 237, 237/2-7. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9.
vodno povračilo - zakonitost uredbe o vodnih povračilih - merila za določitev višine vodnega povračila
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede tega, kako so bile v obravnavanem primeru upoštevane značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica tožnice in v kakšnem razmerju glede na obseg njene vodne pravice, zato sodišče ne more preizkusiti, katero od meril iz 5. člena Uredbe je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi in s tem v zvezi upoštevane značilnosti območja izvajanja vodne pravice.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 člen 3, 35, 36, 41.
neposredna plačila v kmetijstvu - dobra kmetijska praksa - potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine
Upravičenci morajo pri investiranju v prilagoditev EU standardom v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso, ki vključuje tudi izvajanje načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin, za slednje pa je treba med drugim tudi pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine.
vrnitev zadružnega premoženja - zadružno podjetje - obseg vračila - dokazna pravila
Sodišče se strinja s toženko, da v premoženju zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki se po prvem odstavku 65. člena ZZad vrača, niso zajeta zadružna podjetja. Kolikor se tožnica v svojem nasprotnem stališču sklicuje na ZDen, na uporabo katerega odkazuje 68. člen ZZad, sodišče pojasnjuje, da 8. člen ZDen sicer res določa, kaj se v smislu določb ZDen šteje za premoženje, ki se vrača. To so tudi kapitalski deleži družb trgovinskega prava; upravičencem po ZDen – družbenikom pa se vrača sorazmerni del premoženja družbe (ne pa vloženi kapital), ki se ugotovi glede na čas podržavljenja, definiran z listinami. Toda način podružbljenja zadružnih podjetij, kjer je vprašanje, kdaj in na kakšni pravni podlagi je podjetje prenehalo biti zadružno podjetje, kompleksnejše kot pri podržavljenju zasebnih podjetij, takšne določitve premoženja, ki naj bi se vrnilo, ne omogoča. Določba 1. odstavka 65. člena ZZad je zato tudi glede predmeta vračanja specialna norma, s katero je vračanje zadružnega premoženja urejeno na poseben način. Razlagati jo je treba v skladu z namenom ZZad o ponovni vzpostavitvi zadružništva, katerega temeljna značilnost je združevanje v zadružne oblike organiziranja zaradi pospeševanja gospodarskih koristi zadružnikov, ne pa prvenstveno zaradi pridobivanja dobička.
V zvezi z vprašanjem višine vloženih sredstev GZZ (kot zadružnega premoženja v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad) sodišče pripominja, da se ne strinja z izhodiščem, da je obseg vloženih sredstev mogoče šteti za dokazan že na podlagi aktov GZZ o ustanovitvi navedenih podjetij. Ti akti namreč, kolikor gre za razpolaganje z zadružnim premoženjem, ne morejo šteti za upravne akte in zato iz njih ne izhaja pravna domneva resničnosti dejstev, ki se v njih navajajo. Obseg vloženih sredstev, ki jih je mogoče šteti za zadružno premoženje v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad, je torej treba (dokazovati in) ugotavljati po splošnih pravilih postopka.
upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe - upravni akt - sklep sodišča v izvršilnem postopku
Sklep, izdan s strani sodišča v izvršilnem postopku, ni upravni akt, saj ga je izdalo sodišče kot organ sodne veje oblasti v skladu z izvrševanjem svojih ustavnih pristojnosti. Poleg tega je mogoče v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1 vložiti tožbo v upravnem sporu zaradi zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v A. pa ima tožeča stranka sodno varstvo v okviru izvršilnega postopka.
ZUS-1 člen 63, 63/1, 63/2. Odvetniška tarifa člen 13, 13/3.
vrednost spornega predmeta - stroški postopka - neocenljiva zadeva - stroški za odgovor na pritožbo
Po ustaljeni sodni praksi v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena.
Odvetniška tarifa ne predvideva posebnega obračunavanja odgovorov na pravna sredstva, saj v primerih, kjer je bilo potrebno za določeno vrsto vloge določiti poseben način obračunavanja, take vloge obravnava kot posebne postavke.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - čas pridobitve kapitala - sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - trajanje zapuščinskega postopka - stroški investicij
kot čas pridobitve kapitala se upošteva datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju. S sklicevanjem na ZD in na civilnopravne predpise tožnica ne more uspeti. Pri urejanju obdavčitve je namreč zakonodajalec avtonomen in lahko, kar je v teoriji davčnega prava nesporno, tudi odstopa od ureditve, kot je sicer določena na drugih pravnih področjih. Zato se lahko po določbi 101. člena ZDoh-2 kot čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital, čeprav ureditev po davčnem predpisu odstopa od tiste, ki je za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla določena v civilnopravnih predpisih. To pa pomeni, da v posameznih davčnih predpisih vsebovanih pojmov ni mogoče kar enačiti z inštituti drugih pravnih področij, ampak je treba pri razlagi posameznih določb davčnih predpisov izhajati iz načel in predpisov davčnega prava, upoštevaje tudi konsistentnost davčnega sistema.
Skladno z 98. členom ZDoh-2 se v primeru pridobitve kapitala na podlagi dedovanja, če davek na dediščine ni bil odmerjen, lahko s cenitvijo ugotavlja le primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve (ta je bila pri odmeri upoštevana skladno z napovedjo in predloženo cenitvijo), ne pa tudi višina stroškov.
URS člen 14, 22, 23, 25, 49. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 2, 64, 64/3. ZSS člen 23, 24, 29. ZDT člen 23, 23/1, 23/3, 56, 56/1, 66.a, 66.a/2, 66.a/4. ZS člen 28. Državnotožilski red člen 68, 69, 69/1, 69/2.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca - test očitne (ne)razumnosti - polje proste presoje
Zaradi določila 1. odstavka 23. člena ZDT in zato, ker se v postopku za ocenjevanje dela državnih tožilcev, za napredovanje državnih tožilcev, za določitev kriterijev za napredovanje, smiselno uporabljajo določbe Zakona o sodniški službi, kolikor ZDT ne določa drugače - po ZSS pa je pravica do napredovanja zakonska pravica sodnika, če sodnik za to izpolnjuje določene zakonske pogoje- tudi za državnega tožilca velja, da ima pravico do napredovanja, če izpolnjuje zakonske pogoje.
Niti dokončen zapisnik, izdan na podlagi 69. člena Državnotožilskega reda, niti ocena tožilske službe, izdana s strani vodje državnega tožilstva, nista upravna akta oziroma posamična akta, izdana v upravni zadevi, za katero bi se smiselno moral uporabljati ZUP (4. odstavek 66.a člena ZDT), kajti s tema dvema aktoma še ni odločeno o pravici tožilca do napredovanja v plačilni razred. Vezanost na smiselno uporabo ZUP velja šele za izpodbijani prvostopenjski sklep tožene stranke. Ne drži namreč stališče tožene stranke, da je Državnotožilski svet „
vezan na strokovne nadzorstvene ugotovitve in jih ni upravičen vsebinsko preizkušati“
in da posledično v postopku po zavrnitvi ugovora tožilke s strani pregledovalca „
ni več mogoče uspešno uveljavljati ponovljenih ugovorov zoper zapisnik“.
Vprašanje kriterijev za oceno kakovosti dela tožilca ne spada v prosto polje presoje. Po določilu 3. odstavka 23. člena ZDT se za določitev kriterijev za napredovanje smiselno uporabljajo določbe ZSS. Ti kriteriji pa so navedeni in deloma opredeljeni v 28. in 29. členu ZSS in med njimi sploh ni pojma „kvaliteta dela“, ki so ga v predmetnem postopku uporabili pregledovalec, vodja državnega tožilstva in tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Upravno sodišče je glede uporabe kriterijev iz 29. člena ZSS že zavzelo stališče, da je polje proste presoje pri uporabi teh kriterijev oziroma meril omejeno po eni strani z besedilom posameznih točk iz 29. člena ZSS, po drugi strani pa je omejeno z testom očitne (ne)razumnosti, pri čemer je to polje proste presoje bolj zaprto, čim bolj je posamezni kriterij možno meriti z objektivnimi pokazatelji, ki so statistično merljivi oziroma uresničljivi
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice
Napotnica je postala popolna z zadnjim opravilom v okviru odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči (pravnega svetovanja in zastopanja v fazi preiskave), to je s sestavo ugovora zoper obtožnico, zato je tedaj začel teči 8 dnevni rok za njeno vrnitev.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice
V obravnavanem primeru je glede na obseg in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči kot zadnje opravilo iz odobrenega obsega šteti vročitev sodbe tožeči stranki.
ZUP člen 142, 142/1, 224, 224/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-2.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - zavrnitev zahteve za vstop v postopek - odložitev odločanja o glavni stvari
Dokler v pritožbenem postopku ni sprejeta odločitev o statusu stranke (oz. stranskega udeleženca), organ ne sme odločiti o glavni stvari.
Nepravilno ravnanje upravnega organa prve stopnje, ki je v zadevi odločil pred odločitvijo o pritožbi glede statusa stranke v postopku (kar je v nasprotju s 1. odstavkom 142. člena ZUP), je mogoče sanirati le na način, da se tožniku kot stranskemu udeležencu prizna pravica do pritožbe v roku, ki teče od vročitve sklepa o ustavitvi postopka dalje.
ZV-1 člen 37, 37-3, 37-4, 85, 85/2, 86, 86/2, 150, 150/1, 201. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4, 146, 146/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
vodno soglasje - poseg na priobalno zemljišče - poseg na poplavnem območju - nova dejstva in dokazi - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - upravni spor - nedovoljena tožbena novota
S tem, ko je upravni organ navedel, da gre za nasutje, ki ne predstavlja izjeme po 37. in 201. členu ZV-1, se ni opredelil do konkretnih okoliščin posega, ki jih je tožnik zatrjeval že v upravnem postopku in v tožbi, in tudi iz tega vidika presodil njegovo morebitno dopustnost v luči določbe 37. člena ZV-1.
Ker je bil v postopku predložen hidrološko hidravlični elaborat in je upravni organ na njegovi podlagi celo ugotavljal pravno relevantna dejstva, bi se moral opredeliti tudi do njegove strokovne ocene o vplivu posega na poplavno območje. Če upravni organ dvomi v verodostojnost elaborata, bi moral postaviti izvedenca.
Seznanitev stranke z uspehom dokazovanja je relevantna v primerih, ko upravni organ izvaja tudi dokaze, ki jih ni predlagala stranka, pa organ na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala in dokazovala stranka.
DDV - oprostitev plačila DDV - novozgrajeni objekti
Po določbi 2. točke 27. člena ZDDV je plačila DDV oproščen promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih. Po mnenju sodišča je napačno stališče tožene stranke, da se za novogradnjo šteje objekt ali del objekta, ki je določen v izreku gradbenega dovoljenja. V vsakem posameznem primeru je namreč treba preučiti in upoštevati vsebino konkretnega dovoljenja za gradnjo in ugotoviti, ali gre za novogradnjo ali ne.
dohodnina - dohodek iz avtorskih pravic - avtorsko delo - delo TV snemalcev - trditveno in dokazno breme
Tožnica sicer pravilno opozarja, da tega, ali so podani elementi avtorskega dela, ni mogoče presojati nasploh, ampak le pri posameznem delu, in da je zato bistveno, kakšno delo so snemalci po predmetnih pogodbah opravili. Vendar pa je bilo na njej breme, da navede (nato pa tudi dokaže), na katera konkretna avdiovizualna dela so se sploh nanašala obravnavana izplačila in kakšna so bila ta dela. Šele tako bi bilo namreč mogoče presoditi, ali ta dela izpolnjujejo zakonske predpostavke za avtorsko delo, oziroma, ali prispevek snemalcev v konkretnih primerih ustreza prispevku glavnega snemalca (direktorja fotografije), ki ga ZASP uvršča med soavtorje avdiovizualnih del.
Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ.
Pravilno izpolnjen in potrjen obrazec za povračilo DDV je sicer lahko podlaga za zaključek, da je bilo blago izvoženo iz Republike Hrvaške in vneseno na območje Skupnosti, vendar pa v obravnavanem primeru temu ni tako. Na obrazcu namreč manjka podpis tožnika, da je znesek DDV tudi prejel. Ob takem dejanskem stanju upravni organ dokaznega bremena ne more v celoti zvrniti na stranko v postopku, ob tem, da tožnik ves čas postopka zanika vpletenost v dogodek. Upravni organ prve stopnje bi tako moral opraviti še dodatne poizvedbe in izvesti dokaze, ki bi nedvomno kazali na to, da je tožnik sporno blago vnesel na območje Skupnosti.
Pri kriteriju, po katerem se zavezanca šteje za rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji središče svojih osebnih in ekonomskih interesov, čas oziroma kraj dejanskega bivanja ni odločilen. Odločilne so okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki se ocenjujejo kot celota.
medmrežno povezovanje - operaterski dostop - postopek nadzora
Organ je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje, vključno z izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo in neizpolnitvijo s to odločbo naložene obveznosti, pravilno uvedel postopek nadzora po določbi 144. člena ZEKom. Zgolj vzpostavljena tehnična povezava med omrežjema pa tudi še ne zagotavlja operaterskega dostopa.
ZGO-B člen 28, 28/3, 29, 79, 27, 26.b, 26.b/2. ZGO-C člen 100.e, 100.e/3. ZGO-1 člen 228, 228/6, 133, 133/4. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev člen 1, 1/1, 5, 5/2, 9, 9/1, 12, 13. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije člen 14.a.
odvzem pooblastila za odgovorno projektiranje - pogoji za odgovornega projektanta - dopolnilni izpit - program dopolnilnega izpita - gradnja za potrebe občanov
Tožbeni ugovor o nedoločnosti zahtevanega dopolnilnega strokovnega izpita za izdelovanje posameznih načrtov. Tako ZGO v 2. odstavku 26.b člena kot ZGO-1 v 4. odstavku 133. člena sta na podzakonski akt prenesla konkretizacijo programa in načina opravljanja strokovnih izpitov ter standarda zanj.
ZSRT člen 4, 4/1, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 26, 26/4, 27, 27/2. Odlok o turistični taksi člen 3, 6, 6/3, 6/3-2, 7, 7/2.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - turistično območje - merila za določitev višine turistične takse
ZSRT kot kriterij za določitev turističnega območja ne določa tudi oddaljenosti od tistih predelov (občine), v katerih je koncentracija turističnih ugodnosti in storitev največja, zato tožbeno stališče, da naj bi toženka v Odloku upoštevala ožja območja in v povezavi z njim presojala obseg ugodnosti in storitev, ki so brezplačno na voljo turistom kot merilo za določitev točk iz 4. odstavka 26. člena ZSRT, nima podlage v zakonu.
Če se turistična razvitost, ki je ZSRT ne opredeljuje niti ne določa kot merilo za višino turistične takse, meri po številu opravljenih nočitev oziroma ležiščih v nastanitvenih objektih in številom objektov iz 7. odstavka 4. člena ZSRT, je to merilo uporabljeno zgolj v zvezi s presojo okoliščin, ki določajo vstopni prag občinam za določitev pavšalne turistične takse. ZSRT občinam prepušča določitev njene višine z upoštevanjem novih iz 4. odstavka 26. člena, pri čemer pa meril podrobneje ne konkretizira in je tudi to v pristojnosti občin.